Slovenski biografski leksikon

Wolf (Wolff) Edvard (Edoardo) vitez, slikar, r. 2. apr. 1833 v Bellunu sodniku Antonu in Katarini r. Zadnik (Sadnjek, iz Planine pri Rakeku), u. 31. dec. 1902 v Trstu. V arhivu akad. lik. umetnosti na Dunaju je izpričano, da je obiskoval 8 razr. gimn. v Gradcu, 1851/2 modelarsko šolo te akademije, 1854/5 bil še vedno tu vpisan. Pripravljalno šolo je opravil pri C. Blaasu in K. Mayerju, a sta ga učila tudi P. Geiger in Chr. Ruben. Spričevalo za slikanje glav po antičnih predlogah z dne 13. jul. 1854 ga je oprostilo vojaške službe (P. Radics pa v LMS 1880 omenja, da sta z A. Karingerjem služila v 17. pešpolku). Med 1856–8 je štud. na akad. v Benetkah, kmalu zatem postal prof. risanja v Splitu (do poroke 1870 z Josipino Nikolić iz Kotora), pozneje na višji realki v Trstu.

Prvič se je javno predstavil 1859 na Dunaju na razstavah Oesterr. Kunstvereina in akademije za likovno umetnost s slikama Sulle Zattere in Venedig ter sv. Družina. Na Slov. sodijo med njegova zgodnja dela oltarne slike v ž. c. Vel. Lašče: sv. Frančišek Ksav. (1862), sv. Janez Ev., sv. Ana in mučenke; F. Stelè mu je tu pripisal še Marijino vnebovzetje (ZUZ 1929, 54). Oltarne slike je naredil tudi za c. v Splitu in Trstu. Od štev. pokrajinskih slik idr. motivov, ki jih navaja literatura ali ki so v javnih in zaseb. zbirkah, so znane: Pokrajina ob vodi s kravami (1862), Ortneški grad (1866), Otroka ob obrežju (1882), Kraška pokrajina (1888), Dolina pri Repentabru (1897), Kolodvor ob morju (1899), Pokrajina ob večerni zarji (1901); od portretov (povečini nedatirani) pa: W-ova mati (danes v NarG), dopasni portret W-ove žene (repr. M 1926, 456), W-ove tašče Jos. Nikolić, hčere Josipine kot otroka (ok. 1885) in kot dekleta, dopasni dekl. portret z dolgimi lasmi (v NarG), Otroška glava (1888, sin Pompeo), Janez Kosler, Marija Kosler, Teodor Rudež (1900), Rudeževa žena (1901); z družino Rudež je bil W. v sorodu, ker se je materina sestra Marija por. z Jožefom Rudežem, graščakom v Ribnici. V Trstu je slikal portrete za grško družino Economo in za viteza Zachovnika; tu je tudi poslikal strop svoje vile (Scorcola 207, Via Comerciale, še ohranjeno). Druga znana W-ova dela (kopije Tiziana v beneški akad., van Dycka in Botticellija ter krajine in tihožitja) so nedatirana. Hči Josipina (por. s fin. svetnikom Erichom Mühleisnom, živela v Lj.) je hranila ok. 30 risb krajin, 10 cvetličnih motivov, 20 študij figur idr. Veliko slik je W. prodal na Dunaj.

W. je bil realistični slikar. Pokrajin. slikam je dodajal romant. poudarke (sončni zahod, srne ob gozdni jasi, drevesa v vetru), stroge in akad. vešče slikane portrete pa poživljal s svetlobnimi učinki. — Prim.: Katalog d. Elementarzeichnungs- u. Modellierschule vom Studienjahr 1851/2, zap. št. 183; štud. matrike za leto 1853/4, zap. št. 27; za leto 1854/5, št. 18 (vse akad. za lik. umetnost Dunaj); dopisa akad. lik. umetnosti na Dunaju 25. okt. 1969 in K. Prijatelja v Splitu 16. febr. 1979; Steska 352–4; Thieme-Becker 36; Wurzbach; 80 let upodab. umetnosti na Slov., 1910 (katalog); Razstava portretnega slikarstva na Slov. od 16. stol. do danes, 1925², 51 (katalog); V. Steska, M 1926, 459–60; J. Regali, Sja 1939, št. 7; ZUZ 1939/40, 133. — Sliki: arhiv NarG. Rzn.

Rozman, Ksenija: Wolf, Edvard, vitez (1833–1902). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi845119/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine