Slovenski biografski leksikon

Wilhelm Albert, igralec, r. 27. okt. 1906 v Senožečah Rudolfu in Ivani r. Čehovin, u. sept. 1944 (točen datum neugotovljiv) v Borincih (Srbija). Osn. šolo je obiskoval na Opčinah, kamor se je družina preselila, ko je bil W. star 6 let. V Trstu se je izučil za avtomehanika in dokončal industrijski večerni tečaj. Sodeloval je pri dramski skupini mlad. društva Prosveta na Opčinah. 1928 se je pred fašizmom umaknil v Mrb, delal mdr. kot šofer v mrb tiskarni in nastopal na delav. odrih. Zbudil je pozornost režiserja R. Pregarca, ki ga je sprejel v svojo dram. šolo. Ko je F. Žižek 1938 v Mrbu osnoval Neodvisno gled., je vanj pritegnil W-a in ga po preselitvi na Ptuj povabil s seboj; tu je bil W. prvi in edini plačani igralec. Upodobil je vloge, mdr.: advokat Zmešnjava (A. T. Linhart, Matiček se ženi), Poljanec (I. Cankar, Lepa Vida) ter naslovne v Burki o jezičnem dohtarju (stara franc. igra), Desetem bratu (J. Jurčič – F. Žižek) in Kralju Edipu (Sofokles). Posebej je uspel v novi dramatizaciji Levstikovega Martina Krpana (E. Smasek – F. Žižek). Ko je vodstvo gled. prevzel J. Babič, je igral mdr. naslovno vlogo v Volponu (B. Jonson). Tik pred začetkom vojne pa je režiral komedijo Gozd (A. N. Ostrovski). – Kritiki in sodelavci so šteli visokega in nadarjenega moža »heroične postave« za enkratno gled. osebnost, cenili so njegovo lepo izgovorjavo in sugestiven nastop in še danes so prepričani, da bi bil v povojnem obdobju eden najmarkantnejših slov. igralcev.

Po zasedbi 1941 so ga Nemci aretirali med prvimi, zaprli na gradu Borl, nato deportirali v Srbijo. Tu se je takoj povezal z NOB in odšel v partizane skupaj z ženo Nado (r. Pfeifer (Pfajfer) 29. apr. 1918 v Mrbu; igralka in članica Žižkovega ansambla; četniki so jo ubili 16. febr. 1944). Bil je mdr. član in vodja kulturniške skupine, ki je nastopala na osvobojenem ozemlju v okolici Leskovca. Ob napadu bolgar. bombnikov sept. 1944 je bil težko ranjen in u. na poti v partiz. bolnišnico v Borincih, kjer je tudi pokopan. Njegovo ime je tu na spomin. obeležju. V muzeju v Prokuplju sta med slikami domačinov tudi njegova in Nadina.

Prim.: podatki nečakinje Stanke Hrovatin, Lj. Crnoborija, F. Žižka in J. Babiča (vse Nar. in študij. knjižnica, Trst); SGL; VMrb 1949, št. 135; D. Mevlja, GLMrb 1958/9, 213–7 (s slikami); Topličke novine, Prokuplje, 1968, št. 291; V. Rojic, Tednik 1975, št. 37–40; 1977, št. 36 (s sliko); M. Kapelj, PDk 1976, št. 257 in 258 (s sliko). Mvc.

Moravec, Dušan: Wilhelm, Albert (1906–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi840772/#slovenski-biografski-leksikon (23. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

WILHELM Albert, igralec, r. 27. okt. 1906 v Senožečah, u. sept. 1944 v Velikem Šiljegovcu pod Nisem. Oče Rudolf, delavec v pivovarni, mati Ivana Čehovin, gospodinja. 1912 se je družina preselila na Opčine. Tu je W. končal obvezno šolanje. V Trstu se je izučil za avtomehanika in istočasno dokončal sred. industr. šolo. Na Opčinah je delal v domačem mladinskem društvu prosveta. Kot igralec-amater je W. prvič nastopil v drami Lovski tat, pozneje v številnih dramskih vlogah. W. je bil zadnji preds. mladinskega društva Prosveta na Opčinah. Ob razpustu slov. društev je zaradi faš. odšel 1928 v Jslo. Sprva je živel v Mariboru kot delavec v mrb. tiskarni. Kot igralec in masker je igral in režiral v raznih delavskih odrih pri Zvezi kulturnih društev. 1938 je režiser Fran Žižek osnoval Neodvisno gledališče v Mrbu in pritegnil W. Ko je jeseni istega leta Žižek ustanovil v Ptuju Avantgardistično gledališče, je postal v tem gled. W. glavni igralec. 1940 se je W. vpisal v komun. partijo. Ko so ob kapitulaciji stare Jsle Nemci vdrli v Ptuj, so W. zaprli na gradu Borl skupaj z ženo Nado, roj. Pfeifer, ki je bila tudi igralka ptujskega gledališča. Oba so izgnali v Srbijo, v vas Kaonik pri Kruševcu, kjer sta bila najprej aktivista OF, 1. nov. 1942 pa sta odšla v partizane. W. je postal vodja kulturno-umetniške diletantske skupine pri Vrhovnem štabu NOV Srbije, igral je na osvobojenem ozemlju v okolici Leskovca. Sept. 1944 je s svojo igralsko skupino nastopal na partiz. mitingu v Lebanih (25 km od Leskovca). Ob tej priložnosti so ta kraj bombardirala bolgarska letala, W. je bil hudo ranjen, umrl je med potjo v partiz. bolnišnico v Borincih. Pokopan je v Borincih. Tam je na osn. š., ki so jo po vojni zgradili ob njegovem grobu, vzidana spominska plošča. V muzeju v Prokuplju visi med slikami domačih padlih tudi njegova in Nadina (četniki so jo usmrtili 16. febr. 1944, ko je reševala ranjence). – W-ov igralski talent je odkril režiser mrb. Drame Rade Pregarc, ki ga je sprejel 1928 v svojo privatno dramsko šolo. W. je nenehno študiral, strok. in polit. Kot igralec je v naslovnih in glavnih vlogah ustvaril nepozabne like. Bil je vzor mlajšim igralcem in s svojo izbrano tehniko govora jim je bil hkrati dober pedagog. V Žižkovi režiji je W. odigral naslovne vloge v Sofoklejevem Kralju Edipu, v komediji J. Kranjca Detektiv Megla, v Gogoljevi enodejanki Snubač, v Žižkovih dramatizacijah Deseti brat in Martin Krpan; igral je Poljanca v Cankarjevi Lepi Vidi, Žižka v Linhartovem Matičku itd. V režiji Jožeta Babiča je nastopal v komediji J. Kranjca Skedenj, v Wernerjevi komediji Na ledeni plošči, v komediji O. Ernsta Vzgojitelj Lanovec; v vlogi Nesreče v Ostrovskega komediji Gozd, ki jo je po odhodu jožeta Babiča tudi sam režiral. Omenjene vloge je odigral v sezonah 1938–41. Največjo popularnost mu je prinesla vloga Jezičnega dohtarja v Burki o jezičnem dohtarju, s katerim je gostoval po Štajerski, pa vloga Martinka Spaka v Jurčičevem Desetem bratu, prepričevalno in doživeto je upodobil starega Cabota v O'Neillovi drami Strast pod bresti. V komediji A. Collalta Beneški trojčki je po mnenju kritike dokazal svojo izjemno igralsko osebnost. – W. je kot igralec bistveno pripomogel k rasti ptujskega gledališča. S svojim talentom in študijem se je razvil v enega najboljših tedanjih slov. karakternih igralcev. Usoda mu ni dovolila, da bi do kraja razvil igralsko nadarjenost, saj bi zaradi svoje zunanjosti in sposobnosti postal eden najmarkantnejših slov. igralcev. V počastitev spomina na W. sta 1987 Pokraj. muzej Ptuj in ZKO pripravila posebno razstavo.

Prim.: M. Kapelj, Naš rojak A. Wilhelm umetnik in dosleden borec, PDk 4., 5. nov. 1976; Drag. H. Popovič, Topličke novine, Prokuplje 24. febr. 1968; GL SNG Mrb. 1959; Vprašalna pola Zgod. ods. NŠKT, pripr. S. Hrovatin; D. Mevlja, Pozabljena podoba partizana-igralca, TV-15 7. apr. 1983; Izjavi J. Babiča in F. Žižka; A. Marinković, Nisem vedel niti kako se imenuje, iz knjige Svedočanstva pričevanja, ed. Bratstvo in Enotnost, Čačak 1978, 136–37; I. Mavrić, Avantgardni teater, Ptujsko gledališče 1786–1958, 29-44.

nsf

Sosič Fabjan, Nataša: Wilhelm, Albert (1906–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi840772/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (23. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine