Slovenski biografski leksikon

Vybíral Bohuš (Bohumír), prevajalec, r. 14. jan. 1887 v Hranicah na Moravskem krojaču Tomášu in Tekli r. Müller, u. 25. apr. 1951 v Olomoucu. Pet let osn. šole in 1899–907 nem. klas. gimn. je obiskoval v r. kraju, slavistiko, germanistiko in umetn. zgod. štud. 1907–11 na univ. na Dunaju in bil prom. z dis. Jaroslav Vrchlický kot kritik in liter. zgodovinar (1911). Prof. izpit iz češč. in nem. je opravil 1912, nato delal v uredništvu (kult. rubrika) češ. dnevnika Vídeňský denník do avg. 1913, ko je Dunaj zapustil in bil v Študijski knjižnici v Olomoucu praktikant, 1919–28 upravnik, poslej do nov. 1948 ravnatelj. 1. svet. vojno je do pomladi 1918 prebil na ruski fronti in na it. ob Piavi. Med 1918–20 je dijake na realki in 1919–20 na gimn. neobvezno učil sloven., 1946–51 predaval zgod. jsl književnosti in bil lektor za sloven. na Palackega univ. v Olomoucu, 1949–51 imel lektorat za sloven. tudi na univ. J. E. Purkyně v Brnu. – Po 1. svet. vojni je pomagal organizirati čsl znanstv. in ljudske knjižnice, muzeje ter galerije, ob ustan. olomouškega gledališča bil njegov dramaturg. Veliko je delal tudi v raznih organizacijah in društvih: 1920–33 je bil tajnik in 1933–9 preds. Vlasteneckého spolku musejního v Olom., od 1927 preds. Čsl-jsl lige, preds. Filosofické jednoty, od 1932 preds. Kluba přátel umění. Od 1932 je bil član Slovanskega inst. v Pragi, častni nekat. društev in organizacij v Jsli (npr. 1933 Jsl-čsl Lige v Crikvenici) in ČSR (1928 Vlasteneckého spolku mus.). – Odlikovanji: red sv. Save IV (1928) in III (1933).

V slovan. seminarju, ko je bil preds. češ. Akad. društva (1908–11) in podpreds. Komiteja slovan. akad. društev v Pragi ter redni gost na domu dunaj. slavista Jos. Karáska, se je V. družil zlasti s slov. visokošolci in znanstveniki (mdr. J. Napotnik, I. Prijatelj, A. Dolar, L. Pivko) in se učil sloven. Še na univerzi je začel prevajati iz nemškega in slovanskih jezikov, kmalu se omejil (predvsem po zaslugi prijatelja Napotnika) na slov. in deloma tudi na shrv. književnost. V dnevnem in revijalnem tisku, koledarjih ipd. (Vídeňský denník 1910–17, Dĕlnické listy 1910–19, Nár. listy in štev. drugi) je izšlo na stotine črtic in povesti F. Albrehta, F. Bevka, Iv. Cankarja (prva: V gaju, Kalendář na rok 1910, Olomouc, obj. še devetkrat), C. Golarja, J. Kača, F. Ks. Meška, F. Milčinskega, V. Moleta, L. Mrzela, M. Puglja, I. Šorlija idr. Knjižno je obj. ok. 30 prevodov iz sloven., mdr.: I. Cankar, Kurent (Praga 1911, uvod J. Karásek), Svaté přijímání a jiné příběhy (1914), Tři povídky (1918), Vidiny (= Podobe iz sanj, 1920), Črty a povídky (1921), v rkp je ostala knj. Vůle a moc (odlomka obj. Vídeňský denník 1911, 2. apr. in 1917, 8. sept.), ker jo je istočasno prev. V. Měrka; Iz. Cankar, Z cesty (1921), F. Erjavec, Slovinci (1924), A. Ingolič, Cibuláři (1940, 1968), M. Kmet, Helena (1924), A. Kraigher, Kontrolor Škrabár I, II (1928), V. Levstik, Zmijí hnízdo (1925) in Zápisy Tiny Gramontové (1926), A. Novačan, Veleja (1923) in Herman Celjski (upriz. 1928 v Olom.), I. Pregelj, Děti slunce (izh. kot pril. Olom. Pozora 1929), Plebanus Joannes (1930), Prežihov Voranc-L. Kuhar, Spálenisko (= Požganica 1947), T. Seliškar, Na úskalí (= Nasedli brod, 1936, 1937²), I. Tavčar, Podzimní kvítí (1923) idr. Večino je pospremil z biogr. in liter. uvodi ter opombami. 1924 je pobudil razstavo slov. umetnosti v Hodoninu, po njeg. zaslugi izšla pos., temu dogodku posvečena štev. revije Umělecký list (Hodonín 1924, št. 4) s članki Iz. Cankarja idr. v V-ovem prevodu. O slov. literaturi in kult. življenju je pisal v časopisa Archa (1918–28), časopis Vlasteneckého spolku musejního (od 1920), zlasti pa veliko predaval v Olomoucu idr. morav. mestih o Jsli (poprečno 30 na leto), kamor je (zlasti v Sjo) skoraj vsako leto potoval.

Kmalu po nastavitvi v olom. Štud. knjižnici je napisal razpravo České husovské rkp c. k. Studijní knihovny v Olomouci (1914), opisal Staré písemné památky v báni kostelička u Hranic (Olom. 1930), Slovence, ki so ga učili na gimn. Slovinští prof. na býv. něm. gymn. v Hranicích (Památník vydaný k 25. výročí … gymn. v Hranicích 1937, tudi razširjen p. o.) in leposlovce olom. pokrajine Beletr. přínos olom. kraje (1941²). Biobibliografska dela: Cankar a my (CZ, zelo nepopolno), Druhých 20 ročníků Časop. Vlastenec. spolku … (Olom. 1929), Bibl přehled publicist. a beletr. činnosti Kuneše Sonntága (v: Památce K. Sonntága, Praga 1932), 40 let novinářské a spisov. činnosti Dra. R. Fischera (Časopis Vlast. spolku musejn. 1932). Od 1926 je sodeloval s članki o jsl literaturi, lit. zgod., zgod. in politiki v Masarykovem slovníku náučném. Uredil je Almanach Akad. spolku ve Vídni 1868–1908 (Dunaj 1909), 1914–37 Časopis Vlasteneckého spolku musejního v Olomouci, zbornike: 50 let olomouckého Žerotína (1931), R. Prombergovi k pětasedmdesátce (Olomouc 1931), Z tvorby přerovských výtvarníků.(Přerov 1944).

V. sodi med najbolj zaslužne prevajalce in posredovalce slov. pripovedništva pri Čehih, posebej I. Cankarja; zlasti po 1. svet. vojni je opravil glavno prevajalsko delo. Kot velik estet z izbrušenim stilom je načrtno in sistematično izbiral avtorje in dela, ki so bila sorodna njegovemu nagnjenju, hkrati pa bila umetniški vrh ter odražala svojskost naroda. Prevajal je s tankočutno zanesljivostjo; ker je znal dobro sloven., mu je nekajkrat uspelo v češ. jeziku dobro zadeti odtenke Cankarjeve ritmično ubrane proze.

Prim.: zapuščina in korespondenca v Státní vědecké knihovně (Olomouc); Moder, SLNP; O. Berkopec, J 1931, št. 61 (s sliko); isti, J 1937, št. 11 (s sliko); J 1933, št. 153 (intervju); PV 1931, 198; O. Berkopec, Čsl-jsl revue 1936, 148–9; td (Tine Debeljak), S 1937, št. 9; Časopis Vlasteneckého musea v Olomouci 1937, 200–3; Dr. B. Vybíral padesátníkem, 1937 (p. o. iz Časop. Vlast. spolku musejního); J 1938, št. 197 (intervju); S 1938, št. 76 (s sliko, intervju); Časopis Matice Moravské 1951, 495; B. B(orko), SPor 1951, št. 109; M. Šolcová, Dr. B. V., Olomouc 1955; A. Skoupý, K studentským létům Dr. B. V-a ve Vídni, Olomouc 1968; O. Berkopec, SR 1969, 380; 1970, 156–7; 1971, 106–8, 229–30, 239, 341–2, 343; Le livre slovène 1971, pos. št. (bibl prevodov); M. Brecelj, Goriški letnik 1974, 113–32 (pisma Bevku); Jan Zoltan, JiS 1974/5, 231–3; SR 1983, 75–6; J. Skalička, Obdobje simbolizma v slov. jeziku, knjiž. in kulturi, II, 1983, 27–31. O.B.

Berkopec, Oton: Vybíral, Bohuš (1887–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi829326/#slovenski-biografski-leksikon (10. avgust 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine