Slovenski biografski leksikon

Vrišer Igor, geograf, v Ljubljani r. 13. jan. 1930 mornar. strojnemu častniku Ludviku in Olgi r. Kante, živi tu. Osn. šolo je obiskoval v Trogiru, v Lj. pa gimn. (1940–8) ter študiral geografijo in zgod. (1948–53). Prom. je bil 1962 z dis. Geografija rudarskih mest v Črnem revirju. Služboval je v Lj. v Mestnem arhivu (1954–5) in Projektivnem ateljeju (1955–8), sedaj pa dela na geogr. odd. lj. Univerze: od 1958 asistent, od 1960 predavatelj, od 1963 docent, od 1969 izredni in od 1974 redni prof. za predmete uvod v geogr., družbena geogr. in regionalno planiranje. Od 1962 predava tudi na Fak. za arhit., gradb. in geodezijo ter na Bioteh. fak. 1963–6 in 1977–9 je bil predstojnik odd. za geogr., 1968–70 prodekan Fil. fak.

Študijsko se je izpopolnjeval mdr. v Zürichu (tehn. visoka šola, 1964–5), Bratislavi (1967), Haagu, Amsterdamu (1970), Berlinu, Bonnu, Pragi (1977), Londonu (1978). Z referati (obj. v ustreznih publikacijah) se udeležuje kongresov, npr. jsl geografov (Skopje 1968, Sarajevo 1974, Bgd 1976, Budva 1982, Novi Sad 1985), jsl urbanistov (Mostar 1969), mednarodnega »Regional science« (København 1969), it. geografskega (Verbania 1971), mednar. geogr. v Moskvi (1976); zborovanj, mdr. slov. geografov (Ravne na Kor. 1969, Rogaška Slatina 1973, Bovec 1975, Mrb 1978, Kranj 1982, Dol. Toplice 1984); simpozijev, npr. jsl o urbani geografiji (Lj. 1970, tudi organiziral), mednar. o region. prostorskem planiranju (Lj. 1972), 1. slov. demogr. (Lj. 1974), o industrializaciji Sje (Lj., Mrb 1975), jsl geogr. (Lj. 1979), geogr. o severovzh. Sji (Mrb 1972), slov.-slovaškega (Mrb 1975), o planiranju mest (Bgd 1974), o aplicirani geografiji (Rennes, Fran., 1971), o geografiji prebivalstva mest (Varna 1971), o geogr. proučevanju podeželja (1982), o agrarni geografiji (Mrb 1985), o stanju in razvoju družbenih znanosti na Slov. (Lj. 1985), o položaju human. ved (Lj. 1985); konferenc, npr. o urbanizaciji v Evropi (Budimpešta 1971), Sedlarjevo srečanje (Lj. 1978). Od 1968 je član komisije za urbanizacijo pri IGU (Intern. Geogr. Union). 1976–81 je bil podpreds. Zveze geogr. društev Jsle, 1973–9 je urejal GV, od 1978 občasno ur. ali sodel. pri ur. Geographice Iugoslavice. – Nagradi sklada B. Kidriča: 1975 (za Mesta in urbano omrežje v Sji, Geogr. zbornik 1974) in 1980 (za Regionalno planiranje, 1978).

Strokovno se posveča družbeni geografiji, posebno geogr. problemom mestnega in naselbinskega omrežja Sje in Jsle, njeg. industrializaciji in prostor. načrtovanju ter metodiki geogr. znanstvenega dela. Napisal je knjige: Razvoj prebivalstva na območju Lj., 1956 (oceni: B. Otorepec, Kron 1956, 112–3; V. Klemenčič, GV 1957, 396–8); Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, 1963 (prirejena dis.; ocena: V. Kokole, GV 1964, 113–5); Uputstva za proučavanje geografije gradova, Lj. 1963; Die Region in der Landesplanung, Zürich 1965; Sodobni svet, 1969 (soavtor A. Lah; ocena: C. Malovrh, GV 1970, 135–7), 1983 (soavtorja A. Lah in V. Bračič); Industrializacija Sje, 1977 (razmn.); Industrializacija Jugoslavije, 1979–82 (razmn.); Regionalno planiranje, 1978 (ocene: S. Ilešič, NRazgl 1979, 98–9; M. Jeršič, GV 1979, 179–80; V. Kokole, Geogr. obzornik 1979, 47–8; V. Bračič, ČZN 1980, 418–20); učbenike: Osnove geogr. dela, 1966 (ocena: M. Natek, Geogr. obzornik 1967, 31–2; ponatisi: Uvod v geografijo, 1969, predel. 1976, 1982); Urbana geografija, 1973 (soavtor M. Pak; predel. 1984).

Članke je obj. v GV, npr.: Geografija in regionalno planiranje (1954), Nastanek in razvoj Nove Gor. (1959), Doseljevanje v Zagorje (1960), Ugotavljanje perspektiv. razvoja prebivalstva (1963), Geogr. izhodišča pri omejevanju mest … (1965), Kartiranje izrabe tal v urbanih območjih (1966), O centralnih naseljih (1967), Kvantitativna geografija (1970), O geogr. proučevanju slov. mest (1972), Vplivna območja jsl mest … (1973), O industrij. geografiji (1974), Nove meje geografije (1975), Raziskovalne metode v industrij. geografiji (1975), Urbanizacija jsl občin (1977), Naselbinski sistem v Jsli (1980), Behavioural geography (1984), Historična geografija (1985); v Geogr. zborniku, npr. Gor. Brda, gospodarska geografija (1954), Morfol. razvoj v Gor. Brdih (1955), Mesta in urbano omrežje v SRS (1974); Geographici Slovenici: Mesto in podeželje (1974), Bewertung der standortbestimmenden Faktoren bei der Gründung der Industriebetriebe in der SRS (1978), Industrializacija Jsle (1980), Razmestitev industrije v Jsli (1981); Geographici Iugoslavici: Geografska veda v Sji (1978), Industrialization of Yug. (1981); Ekonomski reviji: Sistemi agrarnega izkoriščanja tal v SRS (1967), Regionalizacija in centralna naselja v region. planiranju (1968), Družbeno ekonomski položaj slov. mest (1970), Regionalni razvoj SRS (1985); v štev. drugih publikacijah, npr. Stopnja urbanizacije – Funkcije mest in njihova vplivna območja (Družbeni razvoj SRS 1947–72, 1974), Gradovi srednje veličine u urbanom sistemu (Bgd 1974), O interdisciplinarnem planiranju (Prostor, 1978), Industrializacija SR Srbije (Statističar, Bgd, 1980), Urbanistično planiranje in javno mnenje (ib. 1984), Položaj, stremljenja in dosežki slov. socialne geografije (Vprašanja znanosti 1984). Obj. je tudi v tujini, npr.: Landensplanung in Jug. (Plan, Zürich, 1965), The pattern of central places in Yug. (Tijdschrift v. econ. en sociale geografie, Amsterdam, 1971), The urbanization of Yug. (Geografisch tijdschrift, 1971), Socioeconomic bases of Slov. towns (Géographie et perspectives a long terme, Rennes, 1971), Städte in Slowenien (Münchn. St. z. Sozial- und Wirtschaftsgeogr., 1973), Systemes d'utilisation du sol en Slovénie (Bulletin de Soc. languedocienne de géogr., Montpellier, 1974), Yugoslavia (v: Essays on world urbanization, 1975), Industrialisierung von Slow. (Materiallien, Frankfurt, 1976), Die Probleme der Raumplanung in Jsl (Zürich, 1977), The yug. settlement system (Varšava, 1980), Industrialisierung and die zentralörtlichen Systeme (Münchn. St. z. Sozial- and Wirtschaftsgeogr., 1981), The yug. national settlement system (v: Urbanization and settlement systems, 1984), Die Entwicklung der Industriebetriebe in Slow. aus historisch-geographischer Sicht tinter besonderen Berücksichtigung der Alpen and d. Alpenvorlandes (Münchn. St. z. Sozial- und Wirtschaftsgeogr., 1984), Das Siedlungsystem in Jug. (Materiallien, 1984), System der gesellschaftlichen Planung in Jug. (ib.).

Strokovne ocene je obj. v GV. Sodeloval je pri izdelavi regionalnih in urbanističnih planov, npr. za Koper (1956), Novo Gor. (1957), Lj. (1958), Postojno (1959), Ajdovščino (1981), Hrastnik (1982), Postojno (1983), pri regional. prostorskem planu SRS (1977) in dolgoročnem prostorskem razvoju SRS (1980). Izdelal je več elaboratov in raziskav, npr. Naravne osnove Celja (1968), Mala mesta v SRS (1969), Urbani sistem v SRS (s sodelavci, 1971), Vplivna območja jsl mest in drugih središč (1972), Industrializacija Sje (1973–7), Industrializacija Jsle (1977–82), Medindustrijski proizvodni in prostorski odnosi (1984–5), Predvidena območja za lokacijo industrije v občini Novo mesto in Ravne (1985–6).

Prim.: osebni podatki; Bibl RSS; SBibl; ULj II, III/1; Objave Univ. v Lj. 1958/9, zv. 1/2; 1973, zv. 3/4. Svk.

Savnik, Roman: Vrišer, Igor (1930–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi823760/#slovenski-biografski-leksikon (1. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine