Vrečar, Ivan (1898–1978)

Vrečar Ivan, nabožni pisec, r. 21. dec. 1898 v Dobrunjah pri Sostrem krojaču Jožefu in Jerici r. Anžič, u. 26. nov. 1978 v Trstu. Po osn. šoli v Sostrem, klas. gimn. 1910–8 in teol. študiju 1918–22 v Lj. je bil 1922 ord., doktorat iz teol. pa opravil 1926 z dis. Mariologija cerkv. očeta sv. Ambrozija. 1922–6 je bil prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj., 1926–45 prof. verouka na klas. gimn. v Lj. in 1945–69 na višji real. gimn. oz. na drž. liceju v Trstu, tu učil še filoz., latin. in nem. – V Lj. je vodil Križansko dijaško kongregacijo (napisal Snov za predavanja in razgovore na sestankih dijaške Mar. kongr., ciklostil, po 1937), v Trstu organiziral Slov. dijaška zvezo in vpeljal mašo za slov. dijake.

Napisal je učbenik Liturgika za srednje, meščanske in tem podobne šole (1935, 1941², s F. Jakličem) in prir. Zgod. filozofije za slov. višje srednje šole (Trst 1953, 3 knj., cikl.). Za sodelovanje pri tedanjem latin. bogoslužju je s sodelavci sestavil dotlej najboljši slov. molitvenik Kristus kraljuj (1938, 1942², 1943³, 1959⁴, Trst, naslov: Mašna knjiga…; skrčeni izd. Trst 1947, 1956²); separatno so izšle Pesmi iz molitvenika Kristus kraljuj (1938, 1942², 1943³). Prir. je knj. Dijaška adoracija (1936, 1943²) in Rožni venec bl. Device Marije (1943). Za ljudske potrebe je z G. Pečjakom prenovil 11. natis J. Walserja Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni (Trst 1947), iz katerega so ponat. pet Molitvenih ur (Trst 1961) za razne namene. Anon. je prev. Dutilovo knj. Tvoja maša in tvoje življenje (1942). – V času litur. gibanja na Slov. je imel V. vodilno vlogo v verski vzgoji in publicistiki. – Prim.: r. matice Sostro (ŠkALj); Kokole 24; šematizmi lj. škofije 1924, 1935, 1944; J. Oražem, Č 1939/40, 364, 372, 375; izv. sred. šol s slov. učnim jezikom na Tržaškem ozemlju 1950–69; M. Jevnikar, ib. 1980, 182; M. Smolik, BV 1976, 297–8; Družina 1978, št. 49/50 (popravi: V. ni napisal Zgod. božjega razodetja); Okrožnica lj. nadškofije 1979, 6–7; KGMD 1980, 87–8. Slk.

VREČAR Ivan, katehet in nabožni pisatelj, r. 21. dec. 1898 v Dobrunjah pri Sostrem (Lj.), u. 26. nov. 1978 v Trstu. Oče Jožef, krojač, mati Jerica Anžič. Osn. š. v Sostrem, klas. gimn. (1910–18) in bogoslovje (1918–22) v Lj., posvečen 29. jun. 1922; doktorat iz teol. z disertacijo Mariologija cerkvenega očeta sv. Ambrozija (6. febr. 1926). Najprej je bil prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Lj., kjer je bila škof. klas. gimn. (1922–26), nato prof. verouka na Klas. gimn. v Lj. (1926–45), od okt. 1945 do okt. 1969 v Trstu: najprej na Nižji sred. šoli lat. (1945-49), nato na Višji real. gimn. (zdaj Znanstveni licej Fr. Prešerna) verouk do 1963, še filoz. do 1954 in lat. 1949–50 in od 1954 do upokojitve 1969; zadnja tri leta je učil poleg lat. še nemšč.; 1954–55 je dopolnjeval učno obveznost na Nižji sred. š., 1955–56 na Industr. strok. š.; od 1963 ni imel polnega urnika, zato tudi ne cele plače, ker ni imel it. državljanstva. – V Lj. je ustanovil in vodil dij. Marijino kongregacijo in zanjo napisal Snov za predavanja in razgovore na sestankih dij. Mar. kongr. (ciklostil, po 1937). V Trstu je organiziral Slov. dij. zvezo (SDZ) in vpeljal dij. nedelj. mašo v ul. Giustinelli (1945-48), redno pa je maševal pri slov. šolskih sestrah pri Sv. Ivanu (Trst) (od 16. avg. 1948 dalje). Za šolo je priredil Zgodovino filozofije za slov. višje srednje šole v treh delih (Trst 1953, cikl.). – Z dr. Fr. Jakličem je napisal učbenik Liturgika za srednje, meščanske in tem podobne šole (Lj. 1935, 6+225 str. z ilustracijami); druga izd. je »za srednje in meščanske šole« in manjka pogl. o vzhodnih obredih (Lj. 1941, 6+216 str.). Sledil je molitvenik Kristus kraljuj. S sodelavci priredil dr. I. V. (1938, X+896+192 str. pesmi, opr. Iv. Pengov). Molitvenik je bil namenjen sodelovanju pri tedanjem latin. bogoslužju in je zapolnil vrzel v slov. liturgični liter., po J. Oražmu je bil »najbolj dozorel in popoln liturgični klas« (Čas 1939/40, 375). 1942 je izšla druga izd. (opremila Vl. Gajšek in St. Kregar), 1943 tretja (podobna, 1137 str.), v Trstu je 1947 za dijake prir. malo izdajo molitvenika Kristus kraljuj (opremil akad. kipar Fr. Gorše, 447 str.), ponatis 1956; četrta velika izdaja je izšla v Trstu 1959 z naslovom Mašna knjiga z molitvenikom in cerkveno pesmarico ali Kristus kraljuj (podobe narisal umetn. slikar Milko Bambič, XV+1264+188 str. pesmi). Posebej so izšle Pesmi iz molitvenika Kristus kraljuj (1938, 1942, 1943) in Red sv. maše (Trst 1965). Nabožne knjižice so: Dijaška evharistična adoracija (prireditev, 1936, 1943); M. l'abbé Dutil, Tvoja maša in tvoje življenje (1942), pri ponat. je dodal zborno mašo; Rožni venec bl. Device Marije (1943). – Veliko V-jevo delo je Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni 11. natis. Po J. Walserju O. S. B. na novo priredil in spopolnil dr. I. V. (Trst 1947, X+999 str.). Iz te knjige je posebej ponatisnil 1961 pet molitvenih ur: Molitvena ura na čast presvetemu srcu jezusovemu (38 str.); Molitvena ura na čast Brezmadežnemu srcu (33 str.); Molitvena ura za obisk sv. Rešnjega Telesa (31 str.); Molitvena ura za Cerkev in duhovnike (32 str.); Molitvena ura za zedinjenje kristjanov (28 str.). Molitvene ure so razmnoževali tudi v Sji, vendar niso v razvidu. – V. je imel pred vojno vodilno vlogo v verski vzgoji in publicistiki. O njegovem molitveniku pa je prof. dr. Marjan Smolik zapisal: »Lahko rečemo, da je Vrečarjev molitvenik v letih pred koncilsko prenovo bogoslužja bil tisti priročnik, ki je najbolj pomagal, da so Slov. vzljubili mašo in zakramente, ker je bogoslužje zlasti s petjem postajalo bolj naše, bolj domače. Kristus kraljuj namreč ni imel samo uradnih liturgičnih besedil... ampak tudi vse glavne ljudske pobožnosti in je tako ista knjiga povezovala vse slov. bogočastje v resnično celoto« (BV 36/1976, 297). – V. je v Trstu vse knjige sam založil. Prva leta je veliko delal z dijaki, po odpravi dij. maše pa se je odtegnil javnosti in njegovo življenje je potekalo med šolo, šol. sestrami in domom. Bil je resen in urejen človek.

Prim.: Osebni podatki; Prof. dr. Vrečar – zlato-mašnik, KatG 29. jun. 1972; Mar. Smolik, Prvi zlati jubilej teološkega doktorja naše Fakultete, BV 36/1976, 297–98, pismo 22. febr. 1978 in SBL IV, 617 z liter.; Kolarič-Pertot, Bibl. slov. tiska v It., I, 37, 92; II, 47, 63; Slov. šolstvo na Gor. in Trž. 1945–1985, Trst 1986, 146; 1. šk. (L. Škerl), dr. I. Vrečar, KatG 30. nov. 1978; Družina 1978, št. 49–50; IzvTrst 1948–69; M. Jevnikar, Dr. I. V., IzvTrst 1980, 182, in KolGMD 1980, 87–38.

Jem.