Slovenski biografski leksikon

Vračko Evald, narodnoobrambni in prosvetni delavec, r. 16. sept. 1878 na Vrhu nad Laškim učitelju Janezu in Tereziji r. Voit, u. 15. jan. 1939 v Šentilju v Slov. goricah. Osn. šolo je obiskoval v Leskovcu, gimn. 1889–93 na Ptuju in 1893–7 v Mrbu, tu nato študiral bogoslovje in bil 1901 ord. 1901–3 je bil kaplan na Vranskem in 1903–9 v Jarenini, od 1909 do smrti pa župnik v Šentilju. 1925 je bil imenovan za duhovnega svetnika.

Bil je nem. vzgojen, a se v viš. gimn. začel družiti s slov. dijaki v tajnem društvu. V bogoslovju se je sistematično zanimal za socialna vprašanja, kasneje ga je pritegnilo praktično ljudskoprosvetno delo. Sodeloval je pri bralnih društvih in mladin. organizacijah, ki so imele tedaj v teh krajih tudi narodnoobrambni značaj. V Jarenini je imel pod okriljem Mladeniške zveze posebno šolo za odrasle kmečke fante, kjer jih je vzgajal za dopisnike in govornike. Ko je bila 1906 ust. v Mrbu matica izobraž. društev, je postal njen odbornik. V Šentilju je germanizatorni val nasilja in gospod. premoči hotel izbrisati slov. značaj tega kraja in strniti nem. ozemlje do Mrba in dalje proti jugu. Ob pomoči ponemčevalnih društev (Südmarka, Schulverein, Gustav Adolf Verein, Heimstättenbank) so skozi 30 let sistematično nakupovali slov. posest, naseljevali družine s štev. otroki iz Nemčije, ust. nem. šole, protest. župnijo in dobili občin. upravo v svoje roke. V. je s pomočjo bralnega društva utrjeval nar. zavest s slov. knjigami, prirejal shode in nastope mladin. organizacij, širil Mohorjeve knjige in slov. časopisje, podpiral slov. dijake in jim omogočal študij. S sodelovanjem posojilnice je ustavljal propadanje slov. kmečke posesti, odkupoval Nemcem prodano zemljo, ust. podružnico KD in električno zadrugo, dosegel novo cesto na Marijo Snežno, novo železn. postajo itd. Že drugo leto po njegovem prihodu so dobili Slov. spet občino v svoje roke, pol leta kasneje pa odprli Slov. dom, za katerega je V. oskrbel načrte in zbral denar. Ob ljudskem štetju 1910 je zaradi organizirane agitacije pod V-vim vodstvom velika večina prebivalcev prijavila slov. narodnost. Ob zlomu Avstro-Ogrske je postal odbornik Nar. sveta za Štajer., vzpostavil v Šentilju NO, ki je prevzel krajevno oblast, ustanovil nar. stražo, omogočil začetek slov. pouka in skrbel za aprovizacijo. Po naročilu Nar. sveta je zbral za svoj sektor dokumentacijo o narodnostni meji in jo predložil antantni razmejitveni komisiji. S sodel. župana F. Thalerja je odločilno pripomogel k obrambi Šentilja in zajezitvi nem. prodora proti Mrbu.

V bogoslovju je pisal v rkp list Lipica (1899–901), za Almanah 1901 prispeval razpravo Zasebna last (na podlagi naravnega prava dokazuje upravičenost zasebne lastnine). Pozneje je sodeloval pri listih: Naš dom, Straža, SGp (zlasti članki o prosvetnem gibanju), VBV (poročila in ocene o novih knjigah, sociološki, pedagoški in teološki članki), DPast in Praedicate (nekaj cerkv. govorov). – V. je bil spreten organizator, navdušujoč govornik in v svojem času ena najbolj znanih osebnosti ob sev. meji. – Prim.: r. matice (mat. urad Laško); župn. kronika (ž. urad Šentilj); zapisniki Nar. sveta (Pokraj. arhiv Mrb); SGp 1929, št. 21; 1939, št. 3 (s sliko) in št. 4; S 1934, št. 98 (s sliko) in 100; 1939, št. 13 (s sliko), št. 27–9; J 1939, št. 14; KMD 1940, 45; J. Šedivý, Kron 1969, 95–101 (s sliko). – Slika: IS 1925, št. 51. Rhr.

Richter, Jakob: Vračko, Evald (1878–1939). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi816542/#slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine