Slovenski biografski leksikon

Vovk Viktor, planinski pisatelj, r. 19. febr. 1893 v Trstu pomorskemu stražniku Ivanu in Mariji r. Lisjak, u. 10. okt. 1968 v Ljubljani. Po ljudski šoli v Trstu in nem. gimn. 1903–11 v Gor. je 1911–4 študiral pravo v Pragi in 1918–9 v Zgbu, tu promoviran 1919; med 1. vojno je bil v avstr. vojski. Že med študijem je delal v razl. uradih v Trstu, ko pa ni dobil redne zaposlitve, je odšel v Lj., bil 1920–2 pripravnik, po izpitu do 1923 sodnik pri višjem dež. sodišču, 1923–4 odvetn. kandidat pri V. Krejčiju in 1924–7 pri A. Smoletu (1926 je opravil odvetn. izpit), 1927–45 samost. odvetnik. V okupirani Lj. je 1941–5 sodel. z OF, večkrat branil in reševal preganjane in internirane. Po osvoboditvi 1945 je bil najprej sodnik Višjega sodišča v Trstu, 1945–7 Višjega sodišča za Slov. primorje v Postojni, 1947–52 Višjega sodišča v Kopru, tu 1952–4 preds. Okrožne javne arbitraže, od 1954 Okrož. gospod. sodišča, 1961 upokojen. — Odlikovanji: 1956 red dela z zlatim vencem, 1958 zlati znak PZS.

Za planinstvo se je vnel v dij. letih in nato temeljito spoznal slov. in sosednje gorovje in hribovje. Po vrnitvi v Trst 1911 je bil član tamkajšnje podružnice SPD, po prihodu v Lj. 1920–45 večkrat v osrednjem odboru SPD (tudi tajnik Plan. društva Lj. — matica), 1945 je ustan. podružnico v Postojni (preds. do 1947) in 1948 v Kopru. Bil je tudi član organizacij Club alpino italiano in Società alpina Friulana. V Kopru se je posvetil pisanju o slov. gorah. Veliko se je ukvarjal s toponomastiko in z ljudsko geografijo, h kateri ga je vabil M. Badjura, kakor tudi s slov. zgod. na obeh straneh meje. Članke je obj. v PV, npr.: Slavnik in njeg. okolica (1958), Grossvenediger (1959), Karnijske Alpe in Karnija (1960–5), Dr. A. Gradnik — 80 let (1962), V Bellunskih gorah (1964), Prigorje Karnijskih Alp (1966–8), Alpinizem v naši soseščini (1967). Spisi so vzbujali pozornost zaradi razgledanosti, dokumentarnosti in snovi same, saj je odkrival manj znane probleme na »šivu«, na stičju dveh različnih svetov. Ker so ga vsestransko zanimale slov. omika, zavest in eksistenca na zah. in severni slov. meji, se je v svojem zadnjem desetletju strastno posvetil raziskovanju slov. korenin od Tablja do Lendave, od Kobanskega do Devina, v Kamiji in na Kor. Sledil je »slov. prednje straže« v naravi, zgod., govorici, imenih in ljudeh. V PV je tudi poročal o novi planin. literaturi, zlasti ital.

Prim.: m. matice (Skupščina mesta Lj.); osebna mapa (Temeljno sodišče v Kopru); V. Mazi, Splošno kazalo PV, 1961 in 1972; R. Goljak, PV 1963, 180; L. Zorzut, ib. 1968, 227–9 (s sliko); T. Orel, ib. 547–53 (s sliko); V. Mazi, ib. 1969, 478; G. B. Spezzotti, ib. 496–7; PDk 1968, št. 235. — Slika: arhiv SBL. T. O.

Orel, Tine: Vovk, Viktor (1893–1968). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi815510/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine