Slovenski biografski leksikon

Vošnjak Bogumil, pravnik in politik, r. 4. sept. 1882 v Celju zadružniku Mihaelu (gl. čl.) in Henrietti r. Deutschmann, u. 18. jun. 1959 v Washingtonu. Osn. šolo je obiskoval v Celju in Gradcu, 1.–3. razr. gimn. v Celju, ostale 1896–901 privatno v Gorici, kamor se je zaradi bolehnosti preselil z očetom. 1901–6 je študiral pravo v Pragi, Gradcu in na Dunaju (bil preds. akad. društva Slovenija), tu 1906 doktoriral, a kmalu nadaljeval študij v Parizu (École des sciences politiques) in v Heidelbergu (prof. G. Jellinek).

Kot dijak je prepotoval balkan. dežele, 1902 Italijo, Palestino in Egipt, kar je opisal v Zapiskih mladega potnika (1903; oceni: E. Lampe, DS 1903, 754–7; Sn 1903/4, 121), 1904 pa Rusijo (mdr. obiskal L. N. Tolstoja), o kateri piše v knjigi Na razsvitu (1906; oceni: A. Aškerc, Sn 1905/6, 59–61; I. Prijatelj, LZ 1906, 312–5). V Gor. je od. 1904 predaval na prireditvah akad. društva Adrija, 1910 sodeloval pri ustanovitvi Socialne matice. Ob stoletnici Ilir. provinc je na osnovi proučevanj v pariških arhivih napisal knjigo Ustava in uprava Ilirskih dežel (1910; v češč. Ústav i správa illyrských zemí, Praga 1911; ocene: L. Lenard, DS 1911, 78; J. Lokar, LZ 1911, 159–60; P. Pestotnik, Sn 1911, 123–4). Pred 1. svet. vojno je sodeloval tudi pri Domovini in Soči, predvsem pa pri LZ (1903: Karel vitez Scherzer; 1906: Latinsko pleme in Jugoslovani; 1908: Slovanski shod v Pragi; 1910: Gumplowiczeva znanstvena oporoka). Za praški Sborník vĕd právních a státních 1910/1 je napisal čl. Postavení parlamentního předsedy. Bil je pobudnik in sourednik znanstv. časopisa Veda (1911–5; v njej obj. mdr. 1911: Uvod v občna načela državnega nauka; 1913–4: Študije k problemu jsl narodne misli). Tedaj je v boju za slov. univ. zastopal stališče, da sodi jsl vseučilišče samo v Trst. 1912 je postal prvi slov. priv. docent na zgb univ., kjer je predaval obče drž. pravo (prim. njeg. brošuro Državno gospodovanje, Zgb 1912).

Ob izbruhu vojne je bil mobiliziran (konjeniški rezervni častnik na bojišču pri Lvovu), se ob koncu 1914 vrnil v Gor., aprila 1915 prešel v Benetke, od tu v Lausano in Ženevo; kmalu je prišel za njim oče, ki ga je gmotno podpiral v polit. in publicistični dejavnosti. Spomladi 1915 je obj. brošuro La question de Trieste (Ženeva) in se v Rimu, sešel z A. Trumbićem idr. emigranti, ki so maja 1915 v Parizu ustan. jsl odbor s sedežem v Londonu; poleti i.l. je bil v Nišu sprejet pri prestolonasl. Aleksandru, N. Pašiću in S. Protiću. 1915–8 je v seriji člankov obrazložil svoja polit. stališča tudi v Glasu naroda (New York). Kot član jsl odbora. je 1916 v zvezi s propagando za ustanovitev jsl države predaval na Sorboni o Ilir. provincah, 1916–7 imel več propagandnih govorov v nekaterih angl. mestih, predvsem v Londonu, kjer so tudi izšle V-ove brošure: Jugoslav nationalism (1916), A chapter of the old Slovene democracy (1917; v slovenšč. Poglavje o stari slov. demokraciji, Lj. 1919; v francošč. Un chapitre de l'ancienne démocratie slovène, Pariz 1919; ocena A. Jaksch, Car. 1919, 93–5) in A bulwark against Germany (1917; New York 1918; v francošč. Un rempart contre l'Allemagne, Pariz 1918; ocena J. Jurkovič, SN 1920, št. 117). V njih je utemeljeval potrebo po zedinjenju Južnih Slovanov in opisal zgod. vlogo Slov. v boju proti nem. prodiranju. Brošura A dying empire (London 1918; ocena J. Jurkovič, SN 1920, št. 117) je naperjena proti močnim avstrofil. težnjam na zahodu, vsebuje več dokazov o zgod. nujnosti razpada Avstro-Ogrske.

Poleti 1917 je z odposlanstvom jsl odbora odpotoval na Krf, se udeležil pogovorov s srb. vlado in kot edini Slov. sodeloval pri nastanku krfske deklaracije. Glede notranje ureditve države je zastopal stališče, da »mora državnemu in narodnemu edinstvu odgovarjati unitarna država, toda ne centralistična, ne uniformirana«. Izjavil je, da je pristaš decentralizacije iz prepričanja in da pripisuje samoupravi največji pomen, vendar pa morajo biti samoupravne enote urejene po ekonom. in socialnih vidikih, ne »v plemenskih mejah«. Na Krfu je bil sprejet pri prestolonasl. Aleksandru in na njeg. povabilo z drugimi odposlanci obiskal solunsko fronto. V zač. 1918 je odšel iz Londona v ZDA na propagandno delo. Predsedniku Wilsonu je v Washingtonu izročil obširno spomenico o jsl vprašanju z nasl. Austrian federalism, ki pa ni bila ugodno sprejeta. Prav tako je zadeval na hud odpor med jsl izseljenci, še posebej med »republikanci« pod vodstvom E. Kristana in H. Hinkovića, ki so bili proti krfski deklaraciji, ker je vnaprej določala monarhično obliko bodoče Jsle (prim. V-ova čl. Problemi jsl državnog jedinstva, Jsl svet, New York 1918; Iz mojih uspomena. Moj sukob sa H. Hinkovićem u Americi 1918, Pravda, Bgd 1941, št. 13.005). — Proti koncu 1918 se je vrnil v Pariz, bil tu glavni tajnik jsl delegacije na mirovni konferenci ter obj. brošuri Les pays de Goritsa et de Gradisca et la ville de Goritsa (Pariz 1919) in Les origines du royaume des Serbes et Slovènes (Pariz 1919).

1919–20 je predaval drž. pravo na univ. v Lj. 1920, ko ga je imenoval v ustavno komisijo njen preds. S. Protić, je razložil, zakaj se glede pokraj. decentralizacije ne strinja s komisijo. Na listi samostojne kmetijske stranke je bil i.l. izvoljen v konstituanto; kot član ustavnega odbora je glasoval za vladni načrt ustave in poudaril, da »ni za plemenske pokrajine«. Kasneje je na ustavodajni skupščinski seji trdil, da »se javljajo v naših severnih pokrajinah protidrž. struje«, v zvezi z avtonomistično izjavo slov. kulturnih delavcev febr. 1921 pa je dejal, da sta »duševna očeta tega manifesta dva bibliotekarja bivše dunaj. dvorne biblioteke«, pri čemer je mislil na F. Kidriča in I. Prijatelja. Jeseni 1921 in ponovno 1923 je bil imenovan za jsl poslanika v Pragi, kjer je ostal do 1924. Potem je živel v Bgdu, 1937 organiziral ustanovo za znanstv. organizacijo dela Matica rada in istoimen. časopis ter oboje vodil do 1941. Med obema vojnama je obj. polit. spomine U borbi za ujedinjenu narodnu državu (Bgd, Lj., Zgb 1928; oceni mdr. F. Stelè, DS 1929, 127; F. Malin, Letopis Matice srpske, Novi Sad 1929,319/3, 452–6), brošure, mdr. Kriza suvereniteta i državna vlast u savremenoj državi (Bgd, Lj., Zgb 1926), Pobeda Jsle (Bgd 1930), Ob stoletnici M. Vošnjaka (Bgd 1937; ocena F. Baš, ČZN 1938, 53–4), Jugoslovanski odbor v Londonu (1940; ocena R. Rehar, Večernik 1940, št. 77), in članke, npr. v listih: APDN (1920: Federalizam ili decentralizacija; 1921: Pokrajinsko uredjenje; 1928: Kongres International law association u Varšavi), Novi život, Bgd (1921: Oblast ili okrug), J (1928, št. 300: Iz borbe za ujedinjeno Jslo), Naša doba (V. tudi ur., 1930: Moderna diplomacija; Ženeva in Washington; Panbalkan; Državno in narodno edinstvo), MiD (1936: Jugoslovenski istoriski časopis; 1937: M. Radošević, Osnovi savremene Jsle; 1938: Jugoslavija v emigraciji; Tri Jsle).

Med okupacijo 1941–5 se je pridružil gibanju D. Mihajlovića in zato po osvoboditvi 1945 emigriral v ZDA. Bil je znanstv. sodelavec Columbia libraries v New Yorku in nameščenec Odbora za neamer. dejavnosti pri poslan. zbornici, eno leto pa je na kalifom. univ. v Berkeleyu predaval o »vladavini in politiki v balkan. državah«. 1952 je v Washingtonu izšla njeg. brošura The logic of Balkan federation. Že hudo bolan se je 1959 odpravil v Evropo, kjer je več mesecev študiral probleme jsl polit. beguncev in o tem sestavil obširno poročilo za amer. kongres. V. je bil v veliki meri romantičen polit. zanesenjak, prepojen z vseslovanstvom iz časov svojega očeta Mihaela in strica Josipa, ki ju je imel za vzornika. Vedno je ostajal pri idejah iz časa nastanka države SHS in se posvečal bolj jsl kot slov. polit. vprašanjem. Tudi v emigraciji je spremljal polit. življenje v domovini, redno sodeloval pri slov., hrv. in srb. izseljenskih listih ter se zaman trudil za sporazum med razl. emigrant. strujami. — Psevd.: Illyricus.

Prim.: osebni podatki (z bibl, arhiv SBL); r. matice (mat. u. skupščine občine Celje); biogr. gradivo (rkp odd. NUK in DAS); D. Omahen, Mihael Vošnjak, 1978 (razmn. tipkopis); Bibl JLZ; EJ; Gabršček II; izv. gimn. v Gor. 1897, 1901; Seznam predavanj Univ. v Lj., 1920; A. Ogris, Borba za jsl državo, 1921; S 1923, št. 41; M. Paulova, Jsl odbor, Zgb 1925; Slovenci v desetletju 1918–28, 1928, 318; I. Lah, V borbi za Jslo, 1928, II, 106 (s skupin. sliko); Prvo jsl nar. predstavništvo, Bgd 1931, 49–50; B. Škerlj, Neznana Amerika, 1955, 82–3; Zbornik-Koledar Svobodna Sja (Buenos Aires) 1960, 166–8 (s sliko); M. Mikuž, Oris zgodovine Slov. v stari Jsli 1917–41, 1965. — Slika: Sn 1903/4, 121; arhiv SBL. S. K.

Kranjec, Silvo: Vošnjak, Bogumil (1882–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi812868/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine