Slovenski biografski leksikon

Vončina Anton, geometer, r. 28. jan. 1894 v Idriji rudarju Antonu in Frančiški r. Močnik, u. 21. okt. 1969 v Mariboru. Osn. Šolo in realko (1906–13) je obiskoval v r. kraju, 1913–4 študiral na geodet. odd. TVŠ v Gradcu. V prvi svet. vojni je bil 4 leta v avstroogr., do sept. 1919 pa v jsl vojski. Študij je 1919 nadaljeval v Lj., 1920 opravil izpit za geometra in bil na Tehn. fak. do 1922 asistent za nižjo geodezijo. Nato se je zaposlil pri zasebnem gradbenem podjetju (M. Kasal), po njegovi likvidaciji 1926 odšel v Mrb h gradbenemu uradu mestne občine, kjer je kasneje prevzel predvsem geometrsko upravno delo. Okupator ga je 1941 z družino izselil v Srbijo, od koder se mu je posrečilo 1942 priti k bratu v Idrijo, kjer se je povezal z OF. Po kapit. Italije 1943 je delal v opekarni in pri lesni industriji na Vrhniki, maja 1945 se je vrnil v Mrb k prejšnjemu delu, ki ga je tudi po upok. 1954 nadaljeval kljub bolezni vse do svoje smrti.

V Mrbu je vzorno uredil gradbeni arhiv, v katerem so vsi potrebni podatki o gradb. in urbanist. razvoju Mrba, zlasti od 1860 dalje, in gradbeno fototeko, ki vključuje vse najvažnejše zgradbe; večino posnetkov zanjo je napravil sam, saj je bil odličen fotograf (precej časa tudi odbornik Fotokluba). Tako je ohranil tudi slike poslopij, ki so bila med vojno porušena. Po vojni je bil tudi poročevalec v komisiji za poimenovanje ulic. Sestavil je kartoteko ulic z vso dokumentacijo, spremljal zgod. starejših ulic, dognal čas nastanka in z datumi navedel vsa preimenovanja, ki so jih doživele. Napisal je nekaj člankov, mdr.: Arhiv gradbenih spisov v Mrbu (Kron 1954), Gradbena fototeka (ib. 1955), Mrb v letih 1918–1919 (ib. 1956), Imena ulic v Mrbu (ib. 1958), Oštevilčenje hiš v Mrbu (ČZN 1966; zgod. od 1770 dalje). Razprava Urbanistični razvoj Mrba (1962) pa je ostala v tipkopisu.

V. je bil temeljit poznavalec gradb. zgodovine Mrba, zlasti od srede 19. stol. dalje, pomemben organizator in je pripravil nepogrešljivo gradivo za vsakogar, ki hoče raziskovati gradb. razvoj Mrba. V prostem času se je od 1930 posvečal gradnji in nato upravi Pohorskega doma (sedanji Zidanškov dom), ki so si ga mestni uslužbenci zgradili na Pohorju za svoj oddih. — Prim.: r. matice (ž. urad Idrija); SBibl; B. Teplý, ČZN 1970, 4–5. Tlý.

Teplý, Bogo: Vončina, Anton (1894–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi811037/#slovenski-biografski-leksikon (29. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Primorski slovenski biografski leksikon

VONČINA Anton, geometer, r. 28. jan. 1894 v Idriji, u. 21. okt. 1969 v Mrbu. Oče Anton, rudar, mati Frančiška Močnik. Osn. š. in realka (1906–13) v domačem kraju, 1913–14 je študiral na geodet. odd. TVŠ v Gradcu. Med prvo svet. vojno je bil 4 leta v avstr., do sept. 1919 pa v jsl. vojski. Takoj po demobilizaciji je nadaljeval študij v Lj. 1920 je opravil izpit za geometra in bil na Tehnični fak. do 1922 asistent za nižjo geodezijo. Nato se je zaposlil pri gradb. podjetju M. Kasal, po njegovi likvidaciji 1926 je odšel v Mrb. h gradb. uradu mestne občine, kjer je pozneje opravljal predvsem geometrsko upravno delo. Nemci so ga 1941 z družino izselili v Srbijo, od koder se mu je 1942 posrečilo vrniti v Idrijo, kjer se je povezal z OF. Po kapitulaciji It. je delal v opekarni in pri lesni industriji na Vrhniki, maja 1945 pa se je vrnil v Mrb. k prejšnjemu delu, ki ga je tudi po upokojitvi 1954 nadaljeval kljub bolezni vse do smrti. – V Mrbu je vzorno uredil gradb. arhiv, v katerem so vsi potrebni podatki o gradb. in urbanističnem razvoju mesta, zlasti od 1860 dalje. Urejal je tudi gradb. fototeko, ki vključuje vse najvažnejše zgradbe; večino posnetkov zanjo je napravil sam, saj je bil odličen fotograf in precej časa tudi odb. Fotokluba. Po vojni je bil poročevalec v komisiji za poimenovanje ulic. Sestavil je kartoteko ulic z vso dokumentacijo, raziskoval zgod. starejših ulic, ugotavljal čas nastanka in z datumi navedel vsa preimenovanja, ki so jih doživljale. Napisal je nekaj člankov kot Arhiv gradbenih spisov v Mariboru (Kron 1954), Gradbena fototeka (Kron 1955), Maribor v letih 1918–1919 (Kron 1956), Imena ulic v Mariboru (Kron 1958), Oštevilčenja hiš v Mariboru (ČZN 1966). Njegova razprava Urbanistični razvoj Maribora (1962) je ostala v tipkopisu. Kot nekdanji dijak in maturant prve slov. realke v Idriji je v IdrR (1968, št. 2) objavil zanimivo pričevanje Maturanti idrijske realke leta 1913. - V. je bil temeljit poznavalec gradb. zgod. Mrba, zlasti od srede 19. stol. dalje, pomemben organizator in je pripravil nepogrešljivo gradivo za vsakogar, ki hoče raziskovati preteklost mesta. V prostem času se je od 1930 posvečal gradnji in nato upravi Pohorskega doma (sedanji Zidanškov dom), ki so si ga mestni uslužbenci zgradili na Pohorju za svoj oddih.

Prim.: SBL IV, 576; IdrR 1968, št. 2.

Kvčč

Kavčič, Janez: Vončina, Anton (1894–1969). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi811037/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (29. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine