Slovenski biografski leksikon

Volčič Jakob, istrski narodni buditelj in zbiralec narodopisnega gradiva, r. 14. jul. 1815 v Gorenji vasi pri Retečah (op. ur.: v vasi Sv. Andrej pri Škofji Loki) očetu Mateju in Gertrudi r. Hoiker, u. 10. nov. 1888 v Zarečju pri Pazinu. Osn. šolo je obiskoval v Šk. Loki, gimn. 1829–34 v Lj., nato štud. pedagogiko 1834–6 in retoriko pri frančiškanih v Karlovcu, 1836–8 filozofijo v Lj., bogoslovje pa 1838–40 v Lj. in 1840–2 v Gor., kjer je bil 1842 ord. Kot duhovnik tržaško-koprske škofije je služboval najprej v slov. Istri (Gročana 1842–4, Boršt pri Trstu 1844–5), nato v hrv. (1846 Brseć, 1847–51 Kastav in Volosko, 1851–5 Veprinac, 1855–71 Pazin in Zarečje), 1871–86 upravljal župnijo Cerovlje in kaplanijo Zarečje, kjer je nato upokojen živel do smrti.

V-evo ilirsko orientacijo so oblikovala leta študija v Karlovcu in močno ilirsko gibanje v Lj. Tu se je ustanovilo 1838 ilirsko društvo Čitalni zbor (člani L. Jeran, Lovro Pintar, A. Žakelj idr.), katerega delaven član je bil tudi V.; 1840 ga najdemo med člani enakega društva v Gor. (J. Drobnič, J. Ferjan, Š. Kociančič idr.). Zdi se, da je na odhod v gor. bogoslovje in kasnejše službovanje v Istri odločilno vplival tržaški škof M. Ravnikar in verj. tudi pripomogel k oblikovanju V-evega nar. dela; v pridigah je budil nar. zavest in Ljubezen do domovine (gl. Trdina, ZbD III, 205, 309; V, 98, 292, 340), njegov dom v Zarečju je bil zbirališče zavednih dijakov in učiteljstva, v pismih (npr. K. Jelušiću) usmerjal mlade v delo za nar. preporod, vse pomembnejše raziskovalce (I. Koblerja, B. Šuleka, I. Kukuljevića, De Franceschija idr.) je seznanjal s »slovan.« hrv. gradivom tistega časa, v dopisih N (gl. A. Kalac, Hrv. škola - Pazin, 1916, 4–12) je opisoval težak gosp. in nar. položaj hrv. naroda v Istri, zbiral in pošiljal gradivo o ljud. izročilu v slov. in (veliko manj) hrv. časopisje: N (1849–81, vsako leto vsaj 1 obj.), SB (1851 - s tržaš. krasa, 1853), SG (1854, 1858–68), Koledarček slov. (1855–6), Vodnikov spomenik (1859), LMS (1878, III–IV), Naša sloga (Trst 1881) idr.

Pobude za zbiranje narodop. izročila je V. dobil po lastni izjavi z branjem del V. Karadžića in L. Gaja, zdi pa se, da je nanj vplival tudi S. Vraz (prek Jerana). Zbral je veliko gradiva iz hrv. Istre: največ je pesmi, nekaj manj povedk (te v glavnem neobj.), razmeroma veliko pa je otroške slovstvene folklore, ki se poje ob igricah (N 1863, 354; SG 1865, 124–5). Pesmi je V. razdelil na nasl. tipe: narekovanja, bugarščice (junaške pripov. vsebine), taranščice (nenie žalostinke), zdravice, molitvice-legende, ki jih pojo siromaki (gl. Slavjan 1874, 88–92). Prikazal je šego narekovanja za umrlimi (mdr. N 1853, 247) in priobčil ustrezne pesemske primere, opisal šege ob poroki (mdr. N 1853, 138; 1861, 111; 1865, 55), pozdrave (N 1856, 213–4) ipd. V knj. Hrv. nar. pjesme što se pjevaju po Istri i Kvarnerskih otocih, preštampane … (Trst 1879; gl. Jadr. almanah 1922, 179–89) je veliko pesmi iz V-eve zbirke.

Pomemben je V-ov delež pri zbiranju in zapisovanju besedišča (gl. mdr. N 1851, 87; 1852, 404; 1853, 143; 1856, 43, 75, 111, 220; 1857, 35, 416; 1859, 38, 393; 1860, 35; SG 1864, 192–3) in pregovorov Istre; pri seznanjanju z glagol. rkp ter sodništvom nekd. istrskih občin (mdr. N 1861, 52–3, 60). Prepisal je Boljunsko glagolsko kroniko 1451–1622 (Naša sloga, Trst 1881, 17–8, 29) in zakon kapitlja v Kastvu 1473 (ib. 38, 42). Veliko razl. prepisov je poslal I. Kukuljeviču in JAZU (Veprinački statut iz 1507, fragmente sodnijskih zapisnikov 1500–21, sodn. odloke 1684–1772 iz Veprinca idr.; gl. I. Milčetić, Hrv. glagoljska bibl I, Zgb 1911; V. Štefanić, Glagoljski rkp JAZU, Zgb 1969, 1970; B. Fučić, Glagoljski natpisi, Zgb 1982, XII).

Kot osrednji informator štev. raziskovalcem in časopisju o ljudskem izročilu in zgod. Istre je V. imel razvejeno korespondenco z J. Bleiweisom, A. Janežičem, K. Jelušićem, L. Jeranom, G. Koblerjem, I. Kukuljevićem, F. Kurelcem, F. Levstikom, Š. Ljubićem, I. Macunom, M. Majarjem (gl. nekatere obj. v: A. Kalac, Hrv. škola - Pazin, Li. 1916, 139–59; Levstikova pisma 330–5; J. Jelinčić, Vjesnik histor. arhiva u Rijeci i Pazinu 1981, 167–9; V-eva pisma pa v: M. Bertoša, ib. 1969, 265–96; isti, Histor. zbornik, Zgb 1970/1, 325–46 tu je V. najbolj natančno analiziran).

V-evi zapisi dialekta (v povedki ali pesmi) in glagol. rkp (gl. N. Žic, Mjesečnik pravn. društva, Zgb 1934, 432–6) so za tisti čas natančni. Etnološkemu-folklornemu gradivu manjka točna lokalizacija; splošna oznaka »Iz Istre», ki jo je V. uporabljal, ustreza njegovi romant. motivaciji. Pri pregovorih, v večji meri pa pri opisovanju gospodar. in nar. položaja, ima nastavke realist. opisa. Kot dober govornik je znal v ljudeh zbujati nar. zavest ter ljubezen do dom. govorice in kult. vrednot. V nar. preporodu Istre mu gre zelo vidno mesto, čeprav je delal tiho in bolj v ozadju polit. dogajanja. Bil je eden glavnih sodelavcev škofa Dobrile in v prijat. stikih s celo vrsto hrv. in slov. kult. ter polit. delavcev. Zapustil je 3000 gld dijaškemu konviktu v Trstu, knjige pa cerkvi v Zarečju, da jih razdeli med ljudstvo. -Psevd.: J. V., V.

Prim.: r. matice Šk. Loka; Bibl JLZ 9; EJ; Glaser; Marn XXVIII, 21–5; Znameniti Hrvati, 279; LZ 1888, 763; Naša Sloga (Trst) 1888, št. 46–7; S 1888, št. 263; SS 1888, 366; V. Holz, SN 1884, št. 264; 1888, št. 264; S. Rutar, Samosvoje mesto Trst … 1897, 164–5; A. Žigon, Sn 1917, 98, 101, 157; F. Ilešič, LZ 1918, 810; V. Spinčić, Crtice iz hrv. knjiž. kulture Istre, Zgb 1926, 83–4; Arhivist (Bgd) 1952, 75; J. Logar, RSAZU 2. razr. 1956, 241–2, 255; B. Milanović, Hrv. nar. Preporod u Istri, Pazin 1967, 108, 184 sl.; S. Brajša, KGMD 1968, 152–3; Hrv. nar. preporod u Dalmaciji i Istri, Zgb 1969, 303, 352 sl; J. Fikfak, Etnološka tribina (Zgb) 1984, 97–105. - Slika: Die oesterr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild (Küstenland) 1891, 245; S. Rutar, Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra, 2, 1897, 163. Fikfak + Lc.

Fikfak, J., Lisac, L.: Volčič, Jakob (1815–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi808634/#slovenski-biografski-leksikon (15. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine