Slovenski biografski leksikon

Vogelnik Dolfe (Adolf), statistik in demograf, r. 8. jun. 1909 na Dunaju ustanovitelju in ravnatelju Osrednjega zavoda za žen. domačo obrt v Lj. Janezu in Hedviki r. Goli, živi v Ljubljani. Tu je obiskoval 1920–8 klas. gimn., 1928–33 študiral na Pravni fak. in bil i.l. prom. 1934–5 je opravljal sodno prakso pri okrožnem sodišču v Lj., 1935–7 študiral (s pomočjo Turnerjeve štipendije) na statist. inšt. pariške univ. (Sorbona) in tu kot prvi Jugoslovan dipl. (z nalogo Indices de l'activité économique en Yugoslavie, Pariz 1937); 1939 je bil v Lj. habilit. za docenta za statistiko. V študent. letih se je udeleževal naprednega gibanja v okviru društva Triglav. 1937–42 je bil statistik pri Mestnem poglavarstvu v Lj. Zaradi sodelovanja z OF so ga Ital. apr. 1942 zaprli, jeseni obsodili na 5 let konfinacije in odpeljali na otoke Tremiti (Italija). Po kapitul. Italije je odšel v Bari in stopil v I. prekomor. brigado v Gravini. Poleti 1944 ga je VŠ poslal kot sekretarja vojne delegacije (pod vodstvom V. Velebita) v London, nato v Sev. Afriko, kjer je v ujetniških taboriščih pridobival primor. Slov. za NOV. Po vrnitvi je na Visu v okviru poverjeništva za obnovo organiziral novo jsl statistiko ter ustanovil in vodil drž. stat. urad pri NKOJ. Po osvoboditvi Bgda je bil 1944–6 prvi direktor Drž. stat. urada, 1946–8 podpreds. Zvezne planske komisije, 1948–52 izred. prof. za statistiko na Ekonom. fak. v Bgdu, od 1952 do upokojitve 1979 pa red. prof. na Ekonom. fak. v Lj. (za predmeta socialnoekonomska statistika in demografija). 1957–8 je bil dekan Ekonom. fak., 1958–61 rektor in 1961–3 prorektor Univ. v Lj. Bil je mdr. še 1947–53 stalni delegat Jsle v populacijski komisiji OZN, 1950 njen podpreds., 1951–3 preds.; 1950 izvoljen za red. člana Mednar. unije za znanstv. raziskovanje prebivalstva in 1952 Mednar. stat. inštituta; 1949–53 vodja katedre za planiranje, evidenco in stat. na Ekonom. fak. v Bgdu; od 1953 stalni delegat v stat. komisiji OZN; soustanovitelj Jsl stat. d uštva in 1953–4 prvi preds.; 1954–6 preds. Sveta za prosveto in kulturo LRS; 1967–71 preds. Zveznega sveta za koordinacijo raziskovalne dejavnosti in ustanovitelj demograf. inštituta na Ekonom. fak. (kasnejši Raziskovalni center Ekonom. fak. - RCEF). Bil je član ured. odborov: Tehnika in gospodarstvo (1939–42, od 1940 glavni urednik), Statistička revija (Bgd, od 1951), Le Démograph (Washington, od 1954). - Priznanja: red zaslug za narod s srebrnimi žarki (1946), za hrabrost (1949), republike s srebrnim vencem (1965), bratstva in enotnosti z zlatim vencem (1971), zaslug za narod z zlato zvezdo (1980); nagrada AVNOJ (1979).

Doma in na tujem se je z referati udeleževal štev. posvetovanj s področja stat. in demografije, mdr.: Washington (1947), New Delhi in Calcutta (1951), Rio de Janeiro (1955), Stockholm (1957), Dunaj (1959), Pariz (1962), Ottawa (1963), Bologna (1964), Campoformido in Bgd (1965), Lj. (1974), kjer je v okviru RCEF organiziral in vodil prvi Slov. demografski simpozij. 1961 je bil na šestmesečnem študijskem potovanju po ZDA in Švedski.

V Lj. je kot mestni statistik organiziral prvo komunalno stat. službo in sestavil prva Stat. letopisa mesta Lj. za 1938 in 1939 (izšlo 1939 in 1940). V Bgdu je organiziral stat. službo, ki je bila v stari Jsli zelo pomanjkljiva, takoj po vojni pa v razsulu. Posvečal se je oblikovanju statistike kot predmetu na vis. šolah, vzpodbujal mlado generacijo k uporabi stat. metod pri gospodar. analizah, s predavanji na štev. tečajih, rednih enoletnih kurzih na Pravni in Ekonom. fak. v Bgdu in nato z rednimi predavanji na Ekonom. fak. v Lj. je izobraževal mlade stat. kadre. Veliko je prispeval k razvoju stat. teorije, razvijanju mednar. stat. koordinacije in uveljavljanju mednar. stat. standardov. - Napisal je učbenike: Kurs opšte statistike za ekonomske srednje škole (Bgd 1950), Osnovi statistike (Bgd 1950), Statistični repertorij (1953, z Maksom Blejcem), Uvod v razumevanje statistike (1957), Uvod v socialnoekonomsko statistiko (I, II, 1969 in ponatisi; celovit in v mnogočem izviren, zaokrožen sistem aplicirane stat. na področju socialnoekon. pojavov in poskus generalizacije jsl stat. prakse). Iz angl. je prevedel knj. G. U. Yule in M. G. Kendall: Uvod v teorijo statistike (1955–8). - Med štev. razpravami, članki in ocenami je pomembna zlasti analiza razrednega pomena stat.: Zadaci i ciljevi naše nove statistike (Arhiv za pravne i društvene nauke, Bgd, 1945, I). Sicer je obj. v Kron (1938–9), Statistički reviji (od 1951), Ekonom. reviji (od 1965) idr.

Z demografijo se je začel ukvarjati že kot vodja drž. statistike, zlasti še, ko je moral drž. stat. urad pripraviti prvi povojni popis prebivalstva (1948). Kot član populacijske komisije OZN se je seznanil z najpomembnejšimi demografi in z njimi obravnaval metodološka in vsebinska vprašanja s področja demografije in populacijske politike. Preučeval je zgod. razvoj prebivalstva Sje, fertilnost, planiranje družine, problematiko selitev in procese urbanizacije. Napisal je knjige: Demografska statistika (1961), Urbanizacija kao odraz privrednog razvoja FNRJ (Bgd 1961, zanjo prejel nagrado Sklada B. Kidriča), Regionalna ter urbano-ruralna projekcija prebivalstva Sje za leto 2000 (1965), Labour force migration in Slov. in the years 1954–7 (Lj. 1967), Prikaz in analiza migracijsko urbanizacijskih tokov na območju Sje, A-1 in A-2 (1967), Kompleksna regionalna projekcija prebivalstva Sje 1961–2001 (1968), Selitveni tokovi v SR Sji, zv. 1–9 (1969–71), Projekcija prebivalstva, delovne sile in mest SR Sje (1971), Statistika delovne sile in dela (1971), Statistika selitev (1971). Med štev. razpravami so pomembnejše: Razvoj prebivalstva Sje zadnjih 200 let z jsl in evrop. perspektive (Ekonom. zbornik 1965; rekonstruiral razvoj našega prebivalstva, gibanje fertilnosti, smrtnosti, selitve ter ga postavil v jsl in evrop. okvir); Slov. demografski trenutek 1970–2000 (Ekonom. revija 1974; ocenil vse tri elemente gibanja prebivalstva: smrtnost, fertilnost, selitve in analiziral njihove značilnosti). Štev. članke in poročila je obj. mdr. še v časopisih: Statistička revija (od 1951), NRazgl (od 1953), Ekonom. revija (od 1956), Ekonom. zbornik (od 1960), Stanovništvo (od 1966), Le Demograph (1956), Bull. de l'Institut International de Statistique (Stockholm) idr. Vodil je tudi obsežno raziskavo o projekciji prebivalstva SRS po občinah do leta 2000. Sedaj raziskuje demografske trende in projekcije za občine lj. regije.

O visokem šolstvu in znanosti nasploh je napisal nad 20 razprav in kritičnih razmišljanj, mdr.: Pogledi študentov na vprašanje visokih šol (NRazgl 1953, 15–7); Razmišljanja o novi podobi slov. univerze (NSd 1961); The role of the universities in the formation of the university teachers and scientists (Seminar University to-day, Bgd 1961, št. 17); Examens par pays: Suède (Rapport de l'examinateur, Pariz 1962). - V študentskih letih se je uveljavil v šahu. 1929 je zmagal na 6. nacional. amater. turnirju v Zgbu in pridobil mojstrski naslov; 1930 je na prvenstvu v Lj. dosegel 5. mesto (gl. Slov. šah, 1972, 78–9, s sliko).

Prim.: EJ; ULj, II, III/I; Ko je ko u Jsli, Bgd 1970; S. Kremenšek, Slov. štud. gibanje 1919–1941, 1972; Delo 1979, št. 132, 279, 291 (s sliko); S. Krašovec, NRazgl 1979, 433; Večer 1979, št. 278 (s sliko); M. Bešter, Ekonom. revija 1982, 253–4; V. Djordjević, ib., 583–605 (bibl). Djordjević

Djordjević, Vera: Vogelnik, Dolfe (1909–1987). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi803425/#slovenski-biografski-leksikon (18. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine