Grafenauer, Ivan (1880–1964)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 25, 19. 6. 1927

Slovenski biografski leksikon

Grafenauer Ivan, književni zgodovinar, r. 7. marca 1880 v Veliki vasi pri Brdu v Šmohorskem okraju na Koroškem. Ljudsko šolo je obiskoval na Brdu in v Beljaku, dovršil beljaško gimn. (1892–1900), študiral slavistiko in germanistiko na dun. vseučilišču (1900–4), nastopil suplentsko službo na gimn. v Kranju, kjer je febr. 1906 postal po dovršenih strokovnih izpitih (1905) stalni gimn. učitelj. Od 16. sept. 1908 službuje na I. drž. gimn. v Lj. s presledkom od 1. dec. 1918 do 25. jun. 1921, ko mu je bilo poverjeno začasno višje šolsko nadzorstvo pri viš. šol. svetu v Lj. Promoviral je 1917 na Dunaju, dovoljenja predavati (venia docendi) na fil. fakulteti vseučilišča v Zagrebu (4. febr. 1920) radi oddaljenosti ni mogel uporabiti. Šolal se je lingvistično-filološko v dunajski slavistični šoli Jagićevi in Vondrákovi in v germanistični Heinzlovi, književnozgodovinsko pri Murku in pri germanistu Minorju. Kot dijak je objavil v Jagićevem AslPh nekaj jezikoslovnih ocen in dialektološko razpravo o naglasu v ziljskem narečju na Kor. (Zum Akzente im Gailtalerdialekte, AslPh, XXVII, 1905, 195–228), kot učitelj slov. književnosti na gimn. pa se je lotil skoro izključno literarnoprimerjalnih in književno-zgodovinskih problemov (strogo lingvistična je le še razprava »Naglas v nemških izposojenkah v slovenščini« kot donesek k zgodovini slov. naglasa v RDHV I). Važnejši spisi so: »Duhovna bramba« in »Kolemonov žegen« (ČZN 1907 in pos. natisk); Legende o Salomonu v slov. nar. pesmi (Zbornik u slavu V. Jagića, Berlin, 1908, 65); Jurčič-Gerstäcker (Fluβpiraten des Mississippi, DS 1908, 296); S. Jenko in njegovi pesn. zgledi (DS 1908, 420); »Zgodovina novejšega slov. slovstva«, I. del, »Od Pohlina do Prešerna« (1. polovica v kranj. gimn. izvestju, 1908, ves kot knjiga 1909); II. del, »Doba nar. prebujenja« (1911); »Iz Kastelčeve zapuščine. Rokopisi Prešernovi, Kastelčevi in drugi« (Čas, 1910); Nekaj iz Prešernovega peresa (Carn. 1910, in celotni popr. natisk, 1911); »Opazke k Levstikovemu življenjepisu« (Bleiweisov ZSM 1909); »Primož Trubar in njegov prevod Novega Testamenta« (DS 1914); »O naših najmlajših« (DS 1915); »Drobci iz starejše kulturne in slovstvene zgod.« (Čas, 1916; o slov. uradovanju v preteklih stoletjih, o slovenščini na srednjev. koroškem vojvodskem dvoru, o razmerju Paglovčevega prevoda Tom. Kempčana do Hipolitovega, iz zgodovine slov. metrike); »Med »Glasnikom« in »Zvonom« (DS 1917; o Janežičevih liter. načrtih); Ant. Janežič (KMD za 1919); Vodnikova Ilirija oživljena slavospev na slov. zgodovino« (DS 1917); »Val. Vodnik - pesnik. Analiza njegovega pesniškega razvoja in značaja (KK, XXII, 1918); »O Vodnikovi pesniški zapuščini in o dosedanjih izdajah njegovih pesmi« (ČJKZ I, 1919); Jos. Lendovšek (KCD za 1924); Kratka zgodovina slov. slovstva (I. 1917, II. 1918; 2. izd. v eni knjigi 1920). Priredil je »Slov. čitanko za viš. razr. srednjih in njim sorod. šol« (s sodelovanjem dr. Janka Bezjaka in dr. A. Breznika, I. 1921, II. 1923, III. 1925), »Zbirko slov. povesti« (1913–15, 5 zv.) in poljudno izdajo Jurčičevih (izbranih) Spisov (1917–23, 10 zv.). *

Uredništvo: Grafenauer, Ivan (1880–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi212342/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski bijografski leksikon: 2. zv. Erberg - Hinterlechner. Izidor Cankar et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1926.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine