Slovenski biografski leksikon

Vodopivec Silvan, veterinar, r. 22. nov. 1910 v Trstu drž. uradniku Josipu in učiteljici Mariji r. Velušček, u. 12. febr. 1974 v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval v Kranju 1917–9 in Ljutomeru 1919–21, gimn. v Lj. 1921–9, veterino študiral 1929–35 v Zgbu, kjer je 1939 dipl. in bil 1947 prom. z dis. Kokcidije kokoši iz Peradarske stanice Jankomir kraj Zgba (obj. Veter. arhiv, Zgb, 1947). Služboval je kot zasebni veterinar 1939–40 v Kranju, 1940–1 honor. mestni veterinar v Tržiču, 1941–3 zasebni veterinar v Lj., 1943–5 honor. veterinar civilne komande v Lj. in pokraj. glavarstva v Logatcu, 1947–50 upravnik parazitološkega odd. VEZNAVOD v Lj., 1951–5 parazitolog na Epidemiološkem zavodu Sje (kasneje CHZ) in 1955–6 na Zavodu za kmetijsko raziskovanje v Kopru. 1956–60 je bil honor. asistent na Inšt. za anatomijo, histologijo in embriologijo FAGV v Lj., kjer je bil 1960 imenovan za predstojnika Klinike za mesojede živali in izvoljen za docenta, 1966 pa za izred. prof. Bioteh. fak. za predmet bolezni in zdravstveno varstvo mesojedov. Sodeloval je pri organizaciji anatom. odd. Inšt. za anatomijo in histologijo, pri idejni zasnovi in investicijskem programu prvega predkliničnega veter. objekta in objekta klinik za mesojede. Specializiral se je 1945 iz parazitologije na drž. bakteriološkem in serološkem zavodu v Lj., dec. 1945–7 iz patologije mesojedov na Zavodu za parazitologijo veter. fak. v Zgbu in 1960–1 v Sarajevu.

Napisal je knj. O santoninu iz jadranskega morskega pelina (Artemisia caerulescens L.), 1953 (soavtorja S. Sivec in G. Tomažič). Za Monografijo o veterinarstvu v SR Sji v 7-letnem planu 1964–70 (1963) je prispeval sestavek Pomen in mesto domačih mesojedov v sodobni družbi ter vprašanje zdravstvenega varstva. Razprave je obj. v časopisih: Nova proizvodnja (Pomen zatiranja ogrčavosti za naše narodno gospodarstvo, 1951), Živinorejec (Zatiranje ogrčavosti - problem naše živinoreje, 1951), ZstV (Razširjanje in zatiranje trakuljavosti v LRS, 1952; Tuberkuloza psov - medsebojno okuževanje ljudi in psov nekoč in danes, 1966, soavtor L. Kocjan), Journal of the pharmaceutical society of Japan, Tokio (Two further crystalline compounds from Artemisia caerulescens L.; Discovery of an Artemisia containing 1-β- Santonin III, 1956, soavtor T. Kawatani), Veterinaria, Sarajevo (Zarazni konjuktivo-keratitis goveda u Sji, 1960; Eimeria canis Wenyon 1923 kod nas, 1961). Številne prispevke, zlasti o raziskovanju morskega pelina (Artemisia caerulescens L.), je napisal skupaj s S. Vatovcem (SBL IV, 366–7) za Zbornik Bioteh. fak. Univ. v Lj. - Veterinarstvo (od 1966), Farmacevtski vestnik (od 1967), Acta veterinaria, Brno (1969) idr.

V prvem desetletju svojega delovanja je raziskoval splošne patološke pojave pri domačih živalih, zlasti bolezni in parazite mesojedov. Kasneje se je posvetil preučevanju in iskanju možnosti za izoliranje učinkovitih sestavin domačih rastlin, zlasti jadranskega morskega pelina in raziskoval nevrološke učinke santonina na eksperimentalne in domače živali. - Prim.: osebni podatki; kadrov. arhiv Bioteh. fak. Lj.; ULj II, III/2; Bibl sodelav. VEZNAVOD Sje …, 1971; S. Vatovec, Objave Univ. v Lj. 1973/4, št. 1/2, 219–21; I. Babić, Acta parasitologica iugoslavica 1974, 59–60; D. Mikačić, ib. 49–50; S. Vatovec in M. Dolenc, Veter. glasnik, Bgd, 1974, 334–6; S. Vatovec, Zbornik Bioteh. fak. Univ. v Lj. - Veterinarstvo 1975, 5–7; isti, Spomin. zbornik Bioteh. fak. Univ. v Lj. 1977, 266–7; Slov. veter. bibl, 1978. Adč.

Adamič, France: Vodopivec, Silvan (1910–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi800574/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine