Slovenski biografski leksikon

Vodnik Dora r. Pegam, pedagoginja in prevajalka, r. 2. febr. 1898 v Škofji Loki kleparju Jožetu in Jerici r. Cirar, u. 6. febr. 1975 v Portorožu, pokopana v Lj. (Dravlje). V r. kraju je obiskovala osn. šolo in 1914–8 učiteljišče pri uršulinkah. 1919–20 je učila v Borovljah na Kor., obenem pomagala rojakom v času pred plebiscitom in se udeleževala predavanj filozofije na univ. v Gradcu. Po plebiscitu (1920) je prišla v Lj., opravila diferenc. izpite na klas. gimn., 1921–5 štud. filoz., pedag. in nemščino na Fil. fak. Sodel. je v študent. novokatol. gibanju, ki ga je vodil pesnik A. Vodnik (gl. čl.), s katerim se je 1927 poročila. V Lj. je bila prof. na učiteljišču 1926–43 (okt. 1943 jo je domob. policija zaprla, po bolezni je bila premeščena), ravnateljica bežigr. gimn. 1945–8 in prof. nemšč. na poljan. gimn. 1948–60, nato upokojena. Honorarno je učila nemšč. na Ekon. fak. (1951–60, 1962–72). Aktivno je sodel. na pedagoških zborovanjih. - Odlikovanje: red dela s srebrnim vencem (1961).

Vzgojne članke je obj. predvsem v listih Križ na gori (Avtoriteta, 1925/6; Zakon kot etičen problem, 1926/7), ŽS (1926–40; npr.: Ženska v vzgojnem poklicu, 1932; Naša srednješolska ženska mladina, 1933; Poklicno izobražena žena v sod. družbi, 1936; K. Vrhovec-Brenk, F. Milčinski - vzgojnik, 1940, ocena), Dejanje (A. Vode, Spol in usoda, II, 1939, ocena) in Vigred (mladin. vzgojna rubrika Od srca do srca, 1927–33). Sestavila je gimn. učbenike: Iz nem. vadnice (1950), Nem. vadnica, I–V (1951, več ponatisov), Nem.-slov. slovarček (1958), Nem. sodobno berilo za višje gimn. (1954), Kratek pregled nem. slovnice (1957); za odrasle: Nemščina I–III (1954, 1956); za slepe: Učbenik nem. jezika, I–III (1959–60; v Braillovi pisavi). Sodel. je pri učbeniku F. Jakopina Möchten sie nicht slowenisch lernen? (1962). - V Mentorju (1926/7) je obj. članek R. M. Rilke, ki je »prvi poskus sintetičnega prikaza Rilkejevega pesniškega dela v našem tisku« (N. Grafenauer, Primer. književnost 1979, št. 2, 6). V Utrinkih iz preteklosti (Novi list, Trst, 1968, št. 713) se spominja moža Antona.

Prevedla je eseje P. Lipperta Od duše do duše (1931); romane: A. Coolen, Brabantski rod (1937), H. Böll, Biljard ob pol desetih (1962), E. Ludwig, Kleopatra (1963); strok. delo: W. A. Friedländer in H. Pfaffenberger, Osnovna načela in metode socialnega dela (1970). Sodel. je pri prev. holand. katekizma za odrasle Krščansko oznanilo (1971).

Prim.: osebni podatki; r. matice (ŠkALj); Moder, SLNP; Stalež šolstva …, 1934; Sto let lj. učiteljišča, 1973; PD 1973, št. 5; Delo 1975, št. 32; E. Kocbek, Znamenje 1975, 172–4; F. Vodnik, Loški razgledi 1975, 285–6; 30 let Ekonom. fakultete, 1977. Intervjuja: Dnevnik 1968, št. 39 (M. Sattler); PD 1968, št. 3 (M. Kunej). - Slika: Loški razgledi 1975, 286. Buttolo

Buttolo, Franca: Vodnik, Dora (1898–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi796511/#slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine