Slovenski biografski leksikon

Vivante Angelo, ital. časnikar in zgodovinar, v Trstu r. 11. avg. 1869 v židovski družini, pripadajoči visoki finančni buržoaziji (starši neugotovljivi), in u. 1. jul. 1915. Osn. šolo ter gimn. (licej) je obiskoval v Trstu, pravo štud. v Bologni (po nekat. podatkih v Gradcu oz. Padovi), kjer je tudi dipl. 1900 se je zaposlil v Trstu kot urednik polit. rubrike liberalnonacion. dnevnika Il Piccolo, v njem do 1906 obj. cenjene uvodnike o svet. politiki. Kot novinar je od 1902 obiskoval krožke za socialne študije, ki jih je organizirala ital. social. stranka v Trstu. Ta študij in stiki z it. in mednar. delav. vaditelji so ga preusmerili v internat. socializem. Začel ga je zagovarjati še kot urednik Piccola z anon. članki v tržaškem social. glasilu Il Lavoratore; ko se je včlanil v social. stranko, je bil 1906–8 ravnatelj tega lista in tedaj tudi soorganizator krožkov za socialni študij. Zaradi sporov v stranki se je od 1908 posvetil študiju polit., gospodar. in nacionalnih problemov Trsta in vzhodnojadran. območja. Izsledek tega je knj. Irredentismo adriatico (Florenca 1912). Hkrati je pisal o problemih trž. soc. demokracije v osrednjem social. listu Avanti idr. it. časopisih. Članki so bili ponat. v knj. Il covo dei traditori, 1914.

V knj. Irredentismo adriatico prikazuje na osnovi dokumentarnih virov celoten razvoj nacion. in ekonom. problemov Trsta zadnjih sto let pod Avstrijo ter s tem v zvezi tudi it. iredentizma, ki mu spodbije vsakršno upravičenost. Z znanstvenozgodov. metodo in v skladu z avstromarksist. pogledi utemeljuje pripadnost Trsta k zaledju z vidika ekonomske perspektive ter pravico slov. in hrv. prebivalstva na tem prostoru do popolne enakopravnosti z ital. Z osvetlitvijo realnih razmer na sev. Jadranu je želel prispevati k izboljšanju it.-avstr. odnosov, spodkopati iredentistične in nacional. vojne tendence in ustvarjati pogoje za sožitje med narodnostmi v Trstu, ki naj bi postali vezni člen v bratskem sporazumevanju sosednjih narodov. 1. svet. vojna in posebej vstop Italije v vojno na strani antante maja 1915 sta mu porušila te ideale in poslabšala že načeto zdravje; komaj 46 let star je v depresiji napravil samomor. — V-jevo knjigo je it. meščanstvo v Trstu sprejelo z ogorčenjem, v dobi fašist. režima je bila prepovedana. 1945 jo je ponat. založba Giulia (Lj.), 1954 pa založba Parenti v Florenci kot delo, ki nudi najbogatejšo dokumentacijo za razumevanje realnih in še vedno aktualnih razmer v Trstu. — Prim.: L. Čermelj, MiD 1936, 294–5; Il Lavoratore (Trst) 1951 (2. jul.); Istra i Slov. Primorje, Bgd 1952, 127; C. Schiffrer, Riv. politica giuliana (Trst) 1955, št. 10; S. Cella, Piccola enc. giuliana e dalmata, Gor. 1962; D. Šepić, Zbornik Hist. inštituta JAZU, 1963, 89–105; G. Piemontese, Il movimento operaio a Trieste, Trst 1974, 193–4. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Vivante, Angelo (1869–1915). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi793679/#slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine