Slovenski biografski leksikon

Vincenc iz Kastva (Vincencius de Kastua), istrski slikar 2. polovice 15. stol. Izpričan je s podpisom in letnico 1474 na stenskih slikarijah v ladji podr. c. Marija na Škrilinah pri Beramu v Istri, ki so do zdaj njegovo edino znano delo (pomagala pa sta mu vsaj še dva pomočnika). Bil je vodja slikar. delavnice, ki kaže izrazit istrski lokalni značaj ter ima eno stilnih izhodišč v južnotirol. karakteriziranih freskah, (na oboku prezbiterija ž. c. v Pazinu iz 60-ih let 15. stol.), drugo pa v domači lokalni tradiciji (npr.: anonimni Pisani mojster — Šareni majstor — s stenskimi slikarijami v Antonovi in Marijini c. v Dvigradu, Marijini c. v Oprtlju, na Seničnem pri Golniku idr.). — Stilno pripada V. severno orientiranemu krogu, a kaže tipične kraško-istrske stilizme (npr. cevaste gube, tvegane perspektivne konstrukcije, realist. detajli, barvna dekorativnost) in grafizme (te podpira naslon na nem. grafične predloge Mojstra E. S. in Mojstra z napisnimi trakovi — Meister mit den Bandrollen), ital. elementi pa se nakazujejo predvsem v modni noši ali v odmevih kompozicij, kakršna je npr. B. Gozzolija Pohod treh kraljev. — V c. na Škrilinah gre ikonografsko za bogat ciklus slik iz Marijinega in Kristusovega življenja, ki ga dopolnjujejo velika kompozicija Pohod in poklon treh kraljev, posamične slike svetnikov ter na zah. steni še Adam in Eva, Kolo sreče ter zlasti pomemben Mrtvaški ples. Posebno vabljivi so žanrski motivi in prizori iz basni, vpleteni med sakralne kompozicije, ki veljajo (podobno kot domači pejsaži v ozadju slik) za delavniško posebnost. V. je pomemben tudi za slov. umetnost kot člen težko deljive slov.-istrske slikar. skupine, še posebno pa kot rojak in malo starejši sodobnik Ivana iz Kastva, slikarja fresk v Hrastovljah (1490), kateremu je tudi stilno blizek. Ne moremo pa še reči, koliko bi utegnila biti oba slikarja tudi v krvnem sorodstvu. — Prim.: F. Stelè ZUZ 1923, 156; A. Morassi, Gli affreschi nella chiesa di S. Maria delle Lastre a Vermo, Emporium 1926, 204–8; F. Stelè, Monumenta artis slovenicae I, 1935; B. Fučić, Istarske freske, Zgb 1963, 26–8; F. Stelè, Slikarstvo v Sji od 12. do srede 16. stol., 1969, 195–210. Cc.

Cevc, Emilijan: Vincenc iz Kastva (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi790718/#slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VINCENC iz KASTVA (VINCENCIUS de KASTUA), istrski srednjeveški slikar, njegovo delo so freske v p. c. Device Marije na Škrilinah pri Bermu v hrv. Istri, označene z umetnikovim podpisom in letnico 1474. Slik. delavnica, ki jo je vodil, izžareva poljudnejši, tipično istrski lokalni značaj, eno njenih izhodišč pa pomeni poslikava prezbiterija ž. c. v Pazinu iz 60-tih let 15. stol., delo južnotirolskega slik. iz Brixna. Na V. je vplival tudi istrski Pisani mojster (Šareni majstor), prav tako je ustvarjal s pomočjo grafičnih predlog, zlasti Mojstra z napisnimi trakovi (Meister mit den Bandrollen) in Mojstra E. S. Odločilne za njegovo ustvarjalnost so torej severne pobude, čeprav se je spogledoval tudi z it. umetnostjo, kar dokazujejo npr. nekatere podobnosti v nošah in kompoziciji pri prizoru Pohoda treh kraljev z isto podobo B. Gozzolija v Firencah. C. na Škrilinah je 1474 poslikal na pobudo bratovščine Marije Device, in to celotno notranjščino, a so se v prezbiteriju in na slavoloku ohranili le manj pomembni ostanki. Dobro pa so ohranjene freske v ladji z naslednjo vsebino: na zah. steni Mrtvaški ples, Adam in Eva in Kolo sreče, na sev. steni Pohod in Poklon treh kraljev, Zadnja večerja, prizor s hudičem, ki skuša Jezusa v puščavi, skupina sv. Lenart, sv. Apolonija in sv. Barbara, sv. Martin deli plašč z beračem, sv. Jurij, Jezusov vhod v Jeruzalem, Oljska gora in Judov poljub. Na juž. steni je slikan ciklus Marijinega življenja s prizori: Marijino rojstvo, Marijin vstop v tempelj, Marijina zaroka z Jožefom, Oznanjenje, Obisk pri teti Elizabeti, Jezusovo rojstvo in Darovanje v templju. Na isti steni so upobljeni še sv. Janez Evangelist in sv. Florijan, Jezusov krst v Jordanu, Dvanajstletni Jezus v templju, Nadangel Mihael, sv. Boštjan, Beg v Egipt in Pokol nedolžnih otrok. Pri freskah na Škrilinah je očiten poudarek na Marijinem življenju, kljub izrazito verski vsebini pa je slik. neprisiljeno vpletel nekatere žanrske motive, prizore iz basni in značilne istrske krajinske izseke. To jim daje poseben, krajevni naglas, po svojem splošnem stilnem značaju pa so izraz kulturnogeografskega razpoloženja osrednje Istre, razpete med vplive Severa in Juga. Slikarjev nekoliko starejši rojak, čeprav ni dokazov, da bi bil krvni sorodnik, je Ivan iz Kastva, ki je 1490 poslikal s freskami p. c. sv. Trojice v Hrastovljah v slov. Istri. Med obema so vidne tudi slogovne sorodnosti, prav tako še z nekaterimi drugimi poslikavami na Krasu, v Posočju in na Gorenjskem, kot so npr. Šilentabor, Prilesje, Goljevica, Avče, Suha, Bodešče pri Bledu, ki se z nekoliko otrdelim, »grafično« poudarjenim značajem naravno vključujejo v duhovno razpoloženje in umetnostne ambicije tega kulturno prehodnega ozemlja.

Prim.: F. Stelè, ZUZ 1923, 156; A. Morassi, Gli affreschi nella chiesa di S. Maria delle Lastre a Vermo, Emporium 1926, 204–08; Stelè, Monumenta artis slovenicae I, Lj. 1935, pass.; Isti, Umetnost 1940, 8; Isti, Umetnost 1960, 78–79 in pass.; B. Fučić, Istarske freske, Zgb 1963, 26–28; ELU IV, 530–531; F. Stelè, Slikarstvo v Sji od 12. do srede 16. stol., Lj. 1969, 195–210 in pass.; Isti, Gotsko stensko slikarstvo (zbirka Ars Sloveniae), Lj. 1972, XVI, XVII, XX, XXVI; Ksenija Rozman, Stensko slikarstvo 15. stol. v slov. Istri (Pittura murale del secolo XV nell'Istria slovena), Slikarstvo, kiparstvo in urbanizem ter arhitektura v slov. Istri, Koper 1972, 14, 25–26; SBL IV, 481–82 in tam navedena liter.

M. V.

Vuk, Marko: Vincenc iz Kastva (?–?). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi790718/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (10. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine