Slovenski biografski leksikon

Velušček Anton, partiz. ime Matevž, narodni heroj, r. 17. jan. 1912 v Ločniku pri Gorici trgovcu, pozneje krošnjarju Mihi in Rozaliji r. Markovčič, u. po hudih mučenjih in trpinčenjih verj. nov. 1944 v Trstu (Rižarna). Osn. šolo je obiskoval v dom. kraju, se izučil najprej za trgovca, ko pa so starši ok. 1928 obubožali in se preselili v Gor., se je pri avtoprevozniškem podjetju Ribi izučil za mehanika. Tri leta je bil v Franciji, nato služil voj. rok. v Toskani, poslej bil le občasno zaposlen, pomagal mdr. očetu krošnjariti do ital. mobilizacije (za napad na Etiopijo v Afriki), kar je povzročilo, da je prebežal v Jslo (kot mnogi drugi rojaki = abesinski emigranti). Kmalu se je zaposlil v tekstilni tovarni Zelenka v Mrbu, se vključil v delav. gibanje, 1936 postal član KPJ, 1938 pa mestn. komiteja KPS Mrb. Jsl oblasti so ga zaradi revolucionarnosti preganjale in celo izgnale v Italijo, a se je 1939 ileg. vrnil in deloval v okolici Lj. (organiziral delav.-kmečko gibanje, partijski tisk, društvo Vzajemnost). 1940 se je umaknil v Zgb in tam enako sodeloval pri štev. organizacij. delih.

Po okupaciji Jsle se je vrnil v Lj, in se takoj vključil v nar. osvob. gibanje (z ileg. imenom Simon), poleti 1941 pa bil poslan z O. Kovačičem na Primorsko, da bi tam v svojstvu začasn. pokraj. komiteja KPS za Primorsko organizirala OF in partiz. vojsko. V. je delal na Goriškem (Kovačič v Trstu, na južnem Primor., v slov. Istri). Na Kremanjicah je organ. širšo konferenco zastopnikov nar. osvob. gibanja iz vseh predelov Gor., apr. 1942 drugo na Sv. gori, katere se pa ni mogel udeležiti. Ko je CK KPS po Kovačičevi aretaciji in padcu Staneta Žagarja poslal za sekretarja PK KPS za Primorsko T. Brejca, je bil V. še naprej član PK KPS, pomagal A. Beblerju organ. 1. konferenco KPS za Slov. primorje na Vrhu pri Rihemberku 4. in 5. dec. 1942, ki je imela velik pomen za nadaljnji razvoj NOV. Dec. 1942 je opravljal posle sekretarja PK KPS za Primorsko, jeseni postal sekretar na novo postavljenega pokraj. odbora OF za Primorsko, od jan. 1943 dalje bil njegov član in nekaj časa celo član ožjega tajništva. Pomagal je tudi organ. konferenco OF za vso Primorsko 14. febr. 1943 v Lokah pri Kromberku, na kateri so se navzoči — med njimi tudi V. — razglasili za pokraj. plenum OF za Primorsko. Marca je odšel v Polhograjske Dolomite, kjer naj bi bilo širše partijsko posvetovanje na sedežu CK KPS, a so ga odpovedali zaradi ital. hajke. Do avg. 1943 je kot član PK KPS in Pokr. odbora OF bival na njunem sedežu, odgovarjal za razvoj OF v vsem Slov. primorju in posebej za razvoj nar. osvob. gibanja v srednjeprimor. okrožjih (Gor., Brda, Vipav. dolina, Pivka). Imel je tudi nalogo organ. ital. Protifašiste v Gor. in Krminu. Avg. 1943 je zaradi odsotnosti na novo imenovanega sekr. PK KPS Alb. Kovača, ki je delal v Baški grapi, začel opravljati posle sekretarja, dokler ga ni F. Leskošek, ki se je jeseni 1943 mudil v Slov. primorju, v zač. okt. tudi imenoval na to mesto, kar je bil do odhoda v Trst jan. 1944, V komiteju pa je odgovarjal tudi za tehniko in zveze. Vmes je bil še član Nar. osvob. sveta za Primor. Sjo (ustan. 11. sept. 1943 na Vogrskem, ukinjen 13. oz. 15. jan. 1944). V splošni ljud. vstaji, ki je po kapitul. Italije 1943 zajela vse Slov. primorje in Istro, je V. kot njegov član govoril na mnogih zborovanjih OF na osvob. ozemlju (mdr. Rihemberk, Dornberk, Črniče).

V zač. 1944 je PK KPS poslal V-a na polit. delo v Trst; tam so bile razmere za NOV v primeri z drugimi primor. predeli zelo neugodne. Pomagal je okrožn. komiteju KPS in okrožn. odboru OF utrjevati in širiti osvob. misel in akcijo, postal član koordinacij. odbora med okrožn. komitejema slov. in ital. partije; avg. 1944 mu je začel pomagati B. Babič, sept. i. l. pa tudi L. Šentjurc. 15. sept. 1944 so na Lazni pri Čepovanu izvolili pokrajinski NOO za Slov. primorje in V. je postal član tega najvišjega organa ljud. oblasti v zah. predelu Sje. Ko sta zlasti jeseni 1944 nem. in ital. policija začeli še bolj zasledovati organizatorje nar. osvob. gibanja v Trstu in ko jima je po izdaji padla v roke kurirka OK KPS Trst, sta aretirali tudi V-a (Ant. Velussi); po hudih mučenjih v zaporu Koroneo in ne dovolj pojasnjeni smrti je za njim izginila vsaka sled. — V. je ostal član pokrajinskega odbora OF in oblastnega komiteja KPS za Primorsko ter PNOO za Slovensko primorje tudi po njihovih reorganizacijah 22. ter 23. marca 1945, ko ga verj. ni bilo več med živimi. Bil je eden najboljših in najbolj požrtvovalnih organiz. in voditeljev NOV v Slov. primorju. — 1953 je bil odlikovan z redom nar. heroja. — Prim.: arhiv IZDG in CK ZKS (Li.); gradivo Nar. in študij. knjižnice Trst (arhiv SBL); Borec 1953, 323 do 326; PDk 1953, št. 194; 1970, št. 102 (s sliko; popravi trditev o aretaciji: V. je bil aretiran sam); Zbornik nar. heroja Jsle, Bgd 1957, 830 (s sliko); F. Škerl, 15 let bibliografije o NOB … 1962; Ustanak naroda Jsle 1941, knj. III, Bgd 1964, 830; Srečanja 1970, št. 23/24; TV-15 1970, št. 14 (s sliko); C. Zupanc, Zapadnoprimorsko okrožje, Nova Gor. 1973, 26 do 27 (s sliko); Nar. heroji Jsle, II, Bgd 1975, 288 (s sliko). T. F.

Ferenc, Tone: Velušček, Anton (1912–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi769225/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine