Slovenski biografski leksikon

Velikanje (Velikonja, Velikajne) Jožef, istrski narodni buditelj, r. 18. marca 1843 v Srednji Kanomlji pri Spodnji Idriji malemu kmetu Jakobu in Marijani r. Likar, u. 29. okt. 1921 v Idriji. Po osn. šoli v Idriji je obiskoval gimn. 1856–8 v Gor. in 1859–63 v Senju. Potem je peš potoval po Bosni, Slavoniji in Bački ter se ustavil v Bgdu, kjer se je, navdušen nad idejo jugoslovanstva, priključil srb. revol. mladini, sodeloval na skupščinah v Novem Sadu (1866) in Bgdu (1867) ter spoznal, da Srbija s svojo nacionalno ekskluzivnostjo ne more postati Piemont Južnih Slovanov. Po nasvetu škofa J. Dobrile je 1868–70 študiral bogoslovje v Gor., nato bil 1870–1 kaplan v Balah pri Rovinju, 1871 kapitelj. pomočnik v pulj. stolnici, 1872–5 kaplan v Kavranu pri Mutvoranu, kjer je ustanovil šolo in v njej poučeval, 1875–910 (upokojen) kaplan v Juršićih, ki jih je zapustil šele 1921, ko se je naselil v Idriji. V zapuščenih in svojeglavih Juršićih je postavil cerkev, župnišče in šolo (1892), v njej sam učil, ustanovil čitalnico in društvo Narodnjak (1906). V Pulju je bila po njegovi zaslugi ustan. Istarska vinarska zadruga (1893), v Štokovcih pa Društvo za štednju i zajmove (1903). Zavzemal se je, da bi postali Juršići župnija (ni uspel), pomagal z gospodar. nasveti, budil nar. zavest in se boril proti poitalijančevanju. Obenem je občasno služboval še v vaseh Golaš, Krmed, Svetvinčenat in Šajina. Ital. iredentisti so ga imeli za enega svojih najhujših sovražnikov. Preganjali so ga z obtožbami, ovaduštvom in fizičnim nasiljem (1895). Ko so mu 1891 v Vodnjanu prepovedali voliti, mu je hrvat. stranka izdala brošuro Utok, v kateri je obtožil ital. stranko, da je kriva propadanja Istre, in T. Vergottinija, da je bil nezakonito izvoljen za dež. poslanca zah. Istre. Del njeg. korespondence s škofom Dobrilo (1870–80) so objavili: Naša sloga (Pulj) 1901, št. 83, Istar. zapisi (Zgb) 1969, 143–7 in KGMD 1976, 157–62. Kot nenavadna osebnost je prišel tudi v slov. slovstvo; omenjajo ga: I. Pregelj (Božji mejniki, 1925, 38, 55, 75), F. Milčinski (Zbrani spisi IV, 1980, 103–6) in N. Velikonja (3 X 88 ankedot, 1943, 85–6). — Prim.: r. matice (mat. urad Idrija); izv. gimn. Gor.; Naša sloga (Pulj) 1901, št. 83, 97; A. Kalac, Biskup dr. J. Dobrila, Pazin 1912, 303; Istra (Zgb) 1932, št. 4; F. Barbalič, Nar. borba u Istri od 1870 do 1915, Zgb 1952, 9, 61–2, 66, 99, 108, 186; V. Melik, Volitve na Slov., 1965, 182; B. Milanović, Hrv. nar. preporod u Istri II, Pazin 1973, 49–51, 328, 349. Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Velikanje, Jožef (1843–1921). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi768536/#slovenski-biografski-leksikon (17. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine