Slovenski biografski leksikon

Vatovec Fran, časnikar in zgodovinar časnikarstva, r. 30. maja 1901 v Gradiški ob Soči častniku Antonu in Alojziji r. Drašček, u. 19. febr. 1976 v Ljubljani (pok. na Viču). Osn. šolo (vadnico) 1907–11 in 3 razr. gimn. je obiskoval v Gor., kot begunec krajši čas kmetoval v Enzelsdorfu pri Gradcu, 1916 nadaljeval klas. gimn. v Mrbu. Po maturi 1921 je bil od avg. i. l. do 30. apr. 1928 v šoli rezervnih oficirjev v Sarajevu, vmes štud. zgod. in zemljepis na fil. fak. v Lj. (prof. L. Hauptman), 1927 bil prom. z dis. Kolonizacija v Laškem okraju (delno natisnjena 1927). Šestojanuarska diktatura mu je onemogočila prof. poklic, odločil se je za časnikarstvo: maja 1928 se je zaposlil v uredništvu S, od 1934 pa J: 1936–8 je bil gl. in kulturni urednik MV, avg. 1938 – april 1941 urejal mrb izdajo SN, 1942–5 je delal v njega lj. uredništvu, april 1941 – jan. 1942 brezposeln. Ves vojni čas je bil povezan z novinar. aktivom OF kot blagajnik. — Po osvoboditvi je bil član uredništev SPor in TANJUG, od 1946 Tiskovnega urada pri predsedstvu vlade LRS in urada za informacije LRS, kjer je organiziral odd. za periodični tisk, založništvo in dokumentacijo. 1953 je postal viš. referent pri izvrš. svetu LRS do upok. 1959, a nadaljeval z delom pri Turist. zvezi kot tajnik. Po dokončni upok. 1963 je od sept. i. l. honor. sodeloval z Visoko šolo za polit. vede v Lj., od 1964 kot znan. sodelavec, predaval predmet jsl in svetovna publicistika in retorika, 1973 je bil izvoljen za izr. prof. zgodovine teh predmetov (prvi habilitirani časnikar); z letom 1969 je retoriko predaval tudi na pravni fak. lj. Univ. — Kot član MLO Lj. (1951–2) in podpreds. turist. komisije je sprožil ustanovitev turist. organizacije v Lj., maja 1952 dal pobudo za poletne festivalne prireditve, bil izvoljen za preds. festivalnega odbora 1952–5 in jun. 1955 realiziral prvo predstavo v Križankah; postal je 1955 prvi v. d. direktorja Zavoda lj. festival (do 1956) in 1956–63 bil njegov programski vodja, od 1952 urejal vsakoletno brošuro Ljubljanski festival, a tudi publikacije: Vedra Lj., 1960–1; Pot, dolga 10 let, 1962; 20. Poletne kult. prireditve, 1972. — Prejel je odlikovanja: 1951 red zasluge za narod III; 1968 red dela z zlatim vencem; nagrade: 1967 Tomšičeva; zlato odličje Turist. zveze Sje.

Med obema vojnama je sodeloval pri organiziranju množičnih opozicij. ljud. taborov na Štaj. (Slov. Konjice, Videm ob Ščavnici, Vel. Nedelja, Rodne nad Rog. Slatino, Frankolovo, Vojnik pri Celju in 1932 Celje, skupaj s F. S. Finžgarjem), podtalnih akcij (protirežim. letaki), bil 2-krat aretiran ter doživel nad 30 osebnih, hišnih ali uredniških preiskav; takrat je tudi ustanovil opozicij. usmerjeni športni klub Maraton in bil podpreds. težkoatletske zveze Jsle. Kot odličen govornik je imel ok. 200 govorov, mdr. na študent. zborih lj. univ., na dijaških mladin. zborovanjih, v prosvetno-kultur. društvih (predvsem kot podpreds. Prosv. zveze v Mrbu), pozneje v okviru ljud. univerz, oddaj Radia (1953, 1957, 1961, 1969, 1971) in televizije Lj. (1967, 1970, 1972). O govorništvu je napisal več teoretičnih člankov (mdr. v Naš dom 1932, št. 1–12) in knjigi: Retorika ali govorništvo in javno nastopanje, 1968; Retorika — Govorništvo, 1972 (za priročnikom J. Langusa Praktični govornik, 1935, prvi takšni deli pri Slov.).

Prvi članek je obj. kot osmošolec v listu Naša moč (1921, št. 1 — o viničarstvu), prvi uvodnik pa v listu Straža (1924, št. 86 — o spremembah v slov. liberalizmu). V poklicu je segal v vse zvrsti časnikar. pisanja, od uvodnikov (zlasti 1936–8) do feljtonov, od polemike do potopisa, od glose pa do gledal. kritike (nekaj let pisal rubriko Mrb gledal. pismo, Mrb kulturno pismo) ter knjižne recenzije; pri tem vedno dajal prednost kult. vprašanjem. V začetnih zgod. obj. je obravnaval srednji vek (Kolonizacija laškega okraja v luči krajevnih in ledinskih imen, ČZN 1929; Pravosodstvo na šentpavelskih posestvih v »Marki onstran dravskega gozda«, ib. 1931). Od ok. 1933 se je ob žurnalizmu usmerjal v preteklost slov. časnikarstva, sistematično od 1951 dalje. Napisal je knjigo Slovenski časnik (1557–1843), 1961, ki je začetek trilogije; brošure: 140 let slov. žurnalistike, 1937 (samozal., ponat. iz MV); Sodobni problemi družb. obveščanja, 1963 (skripta, uredil); Cankarjeva publicistika in Trst, 1966 (ponatis iz PDk 1966); Razvoj jsl novinarstva, I, 1967 (skripta); Stoletnica »SN«, 1968 (z B. Teplyjem); The development of the Sloven and Yugoslav periodical journalism, 1968; Slov. in jsl časniška beseda, 1969; Časnikarski fenomen: goriška Soča, 1971; štev. članke: mdr. Novinstvo in novinarstvo, v: Za vsak dan, I. (1937); Naše novinarstvo, MV 1937, št. 198; 1938, št. 74; O časnik. anonimnosti, Novinar 1953, št. 1; Razvojne tendence slov. časnik. tiska, NRazgl 1955, št. 18, 20; Socialist. časniški tisk na Slov., Večer 1959, št. 84 sl.; V celjskem časnik. žarišču je vzklila 1. slov. social. revija, ib. 1967, št. 202–4; Slov. časniška in časop. beseda na Kor., Koroška in kor. Slovenci, 1971; itd. Prikazoval je pisatelje, ki so bili začetniki časnikarstva pri Slov.: V. Vodnika, J. Bleiweisa, A. Tomšiča, J. Jurčiča, F. Levstika, J. Kersnika, J. Trdino, Iv. Cankarja idr., pregled strnil v razpravo Slov. pisatelji in časnikarstvo (Dialogi 1972). Ob jubilejih je podajal preglede razvoja posameznih časnikov, npr. Einspielerjevega S, E, Soče, SN, Brenclja, Jurija s pušo, tržaškega Dela, Pavlihe itd.

Uredil je 1930–4 mesečnik Naš dom (Mrb), lista 1952–3 Lepa Ljubljana in 1961–3 Turist. novice ter knjigo Ljubljana in njeno turist. zaledje, 1960. Napisal je brošuro Rožna dolina … 1958. V Našem domu je obj. prozo Razdejane duše (1931, 2 sl.), prev. Pichlerjeve povesti Sredi življenja viharjev (1930, 20 sl.), krajše črtice (1930, 3–6, 66–7; 1931, 178–81), zgod. prikaz Kleopatra (MV 1938, št. 96–103). Opisal je popotne vtise z Dunaja (ib. 1935, št. 144–9; 1937, št. 259–63), Italije idr. (TurV 1961), propagiral turizem. Sodeloval je pri terminol. komisiji Inšt. za slov. jezik SAZU (publicistika, retorika, turizem), s članki pri SBL (od 1966 dalje), Priročnem leksikonu in Leksikonu CZal v Lj.

V. je bil prvi slov. časnikar, ki je z velikim zanosom proučeval zgod. svoje stroke pri nas. Snov za štev. objave je zajemal iz časnikov, drugih virov, ki bi mu raziskovanje poglobili, skoraj ni uporabljal. Za slov. časnikarstvo je postavil periodizacijo: Vodnikova doba 1797 do 1800, prednoviška 1800–1843, Bleiweisova 1843–73, doba prvih dnevnikov 1873–1918, povojna 1918–. V knjigi (1961) je obdelal le prvi dve, druge fragmentarno v mnogih člankih. — Psevd.: -c-c, -c., -c-, -c, -ec., -n, -v., V-c, C, F. V., V., vafr., VAFR, Franc Drašček, fant od Soče, Rožnodolski. — Prim.: osebni podatki (z bibliogr.); SGL; GLLjO 1960/1, 273–5 (s sliko); Delo 1961, št. 146 (s sliko); 1976, št. 43, 44 (s sliko); PDk 1961, št. 127; 1976, št. 48 (s sliko); Tov 1961, št. 21 (s sliko); TurV 1961, 167 (s sliko); GLMrb 1961/2, št. 1/4, 28–30 (s sliko); Bibl. del… fak. za sociologijo, polit. vede in novinarstvo lj. Univ. 1971, 76–83; Večer 1971, št. 127, 128; Dialogi 1972, 243–52 (s karikat.); Prim. novice 1973, št. 5 (s sliko); 1976, št. 9; B. Avsenak, ČZN 1975, 170–1; Dnevnik 1976, št. 49 (s sliko); F. Vreg, NRazgl 1976, 180; B. Marušič, ZČ 1976, 323–5; isti, Jadran. kol 1977, 85–6. *

Uredništvo: Vatovec, Fran (1901–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi763546/#slovenski-biografski-leksikon (21. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine