Slovenski biografski leksikon

Vascotti Chiaro (Clarus, Klar), pri krstu Almerigo Francesco Vascotto, zgodovinar, r. 20. (krščen 26.) dec. 1799 v Izoli posestniku Zuannu in Mariji r. Vascotto, u. 20. apr. 1860 na Kostanjevici v Novi Gorici. Po osn. šolanju v Izoli (sošolec it. pesnika Pasc. Besenghija degli Ughi), kjer ga je učil ustanovitelj izolske šole A. Pesaro, je opravil izpit čez 5. in 6. gimn. razr. v Kopru in 1823 postal frančiškanski brat (fr. Matteo) na Trsatu, tu marljivo vadil govorništvo. Po zaobljubah je 1824 do 1825 kot fr. Chiaro končal še 7. in 8. gimn. razr. (logiko in fiziko) na redovni šoli na Kostanjevici, 1826 bil ord., nato tam, v Lj. in Gor. nadaljeval do 1828 študij teologije ter ga dopolnil z obiskom univ. na Dunaju. Od 1830 do smrti je bil lektor za cerkv. zgod. in cerkv. pravo na Kostanjevici, hkrati slovel kot odličen pridigar. 1850 gvardijan, 1856–9 in 1859–60 provincial hrv. in kranjske franč. province; 1857 je bil predlagan za škofa v Poreču (gl. CFr 1910, 151). Dobro je govoril franc. in bil družin. prijatelj zadnjih članov kraljevske družine Bourbon, ki je živela v Gor. — Od 1885 je bil častni član moravskega (ZD 1855, 214), od 1859 pa kranjskega zgod. društva.

Razen nekaj pesmi, ki so ostale, v rkp, je napisal več zgod. študij o Istri in Goriški za časopis L'Istria (Trst 1846–8, 1850–1, psevd. P. C.), obj. zgod. samostana na Kostanjevici Storia della Castagnavizza … (Gor. 1848), po kateri je S. Škrabec za CFr (1906–7) sestavil spis Naša Kostanjevica. Ob naslonitvi na J. Ruttenstocka je napisal učbenik cerkv. zgod. Institutiones historiae eccl … (Rim 1851 in dodatek 1855; izdaji 1869² in 1873³ je prir. in dopolnil rektor gor. semenišča J. Hrast, tri naslednje 1882–95 pa M. Hiptmair), ki so ga uporabljali v nekat. redovnih bogosl. šolah, npr. v Lj. Učbenik cerkv. prava Enchiridion iuris canonici … (Rim 1852; dodan Tractatus de matrimonio) je kmalu zastarel. Razpravi o zgod. oglej. patriarhata in gor. nadškofije (L'Istria 1850) je ponatisnil v svoji slavilni knjižici ob umestitvi gor. škofa Memoriale del fausto ingresso di sua altezza … Andrea Golmayr… (Gor. 1855). Iz franc. je prev. v ital. mdr. L'ora santa (Gor. 1838); Guill. Isid. Montbel, Ultima epoca di Carlo X, rè di Francia (Benetke 1838). Sobrat in biograf S. Škrabec je menil, da je bil V. »najznamenitejši mož, kar jih je kdaj živelo v samostanu na Kostanjevici« (CFr 1910, 21). — Prim.: r. matice (ž. urad Izola); rkp. zapuščina (arhiv samostana Kostanjevica); SPj 1860, 318–9; ZD 1860, 79–81, 89–90; S. Škrabec, CFr 1910, št. 1–2, 4–5 (z bibl.); ČZN 1926, 44–6 (z bibl.). — Slika: CFr 1906, 113. Slk.

Smolik, Marijan: Vascotti, Chiaro (1799–1860). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi762725/#slovenski-biografski-leksikon (14. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine