Slovenski biografski leksikon

Vamberger Mihael (Mijo), klasični filolog in stenograf, r. 18. sept. 1851 v Dragotincih kmetu Jakobu in Heleni r. Lukovnjak, u. 18. jul. 1930 v Rečici pri Karlovcu. Osn. šolo je obiskoval v Sv. Juriju (danes Videm) ob Ščavnici in v Ljutomeru (4 razr.), gimn. 1865–73 v Varaždinu, študiral klas. filol. in filoz. 1874–9 na fil. fak. v Zgbu, kjer je 1876–8 obiskoval tudi tečaj stenografije pri A. Bezenšku. Potem je bil 1879–907 prof. na gimn. v Karlovcu, od 1908 do upokojitve 1914 pa član odd. za šolstvo pri dež. vladi v Zgbu (formalno ves čas prof. zgb gornjegrad. gimn.). — Bil je član in dosmrtni preds. hrv. stenog. društva v Zgbu in dopisni član stenog. centr. društva F. Ks. Gabelsberger na Dunaju. V Karlovcu je sodeloval pri gasil. in sokol. društvu (napisal brošuri: Služovnik gasil. zbora, 1882 in Pravila karl. društva za tjelovježbu, 1886 in 1907).

V mladosti je pisal kratko prozo (npr. v dij. glasilo Neven, Varaždin, 1870–3; Sloga, Karlovac, 1886, št. 6; Nar. novine, Zgb, 1890, št. 295, pril.; Vienac, Zgb, 1898), obj. esej Michelangelo Buonarotti (Zora 1875) in več biografij, npr. o pisateljih F. Beciću, F. Markoviću, V. Vežiću (Spomenik slovan. uzajemnosti, 1886). Najpomembnejše članke je napisal o stenografiji, npr. Stenografija, pazljivost i pamčenje (Jugoslovanski stenograf, Zgb, 1877); Stenografija i pedagogija (ib. 1878, št. 1–8); F. Magdić, Stenografija hrvatska, 1881 (Hrv. učitelj, Zgb, 1881); ocena Magdićeve priredbe Gabelsbergove stenog. (Jugoslavj. stenograf i glasnik, Plovdiv, 1895, št. 1–10); F. Novak, Začetne okrajšave v slov. debatnem pismu (ib. 1896); Slov. stenografija, prir. F. Novak (LZ 1901). V stenog. listih je obj. še druge članke, npr.: Kultura kod Hrvata i Slovenaca (Jugoslavj. stenograf i glasnik, Plovdiv, 1895); I. Kršnjavi (ib. 1895/6); Školstvo u Hrvatskoj (ib. 1895); Dostojevski i stenografija (Stenograf, Zgb 1929/30). Šest let je urejal list Stenograf v Zgbu. Pisal je tudi o pedagogiki, npr.: brošura Nakazanije v'učilišteto i sĕmejstvoto, Plovdiv 1901 (prev. A. Bezenšek); Paberci iz Kantove i Spencerove pedagogije (izv. gimn. Karlovac 1879/80; Književna smotra, Zgb, 1883, št. 9). Objavil je nekaj lit. orisov, npr.: o V. Mandelcu (S 1881, št. 131), o pisateljih A. Aškercu (Vienac, Zgb, 1898, št. 1–8) in D. Trstenjaku ml. (ib. 1899, 442; Napredak, Zgb, 1919). S poglobljenimi ocenami temeljnih hrv. in slov. stenografskih priročnikov (še posebej Magdićevega) je ustvaril jsl stenog. kritiko.

Prim.: r. matice Dragotinci (DAS); rkp. odd. NUK in Univ. knjižnice Mrb; izv. gimn. Varaždin, Karlovac in Zgb (gornjegrad.); Bibl JLZ; EJ; F. Ilešič, LZ 1915, 281–4; isti, Naša doba 1930; R. Binter, LZ 1926, 67; S. Dragić, Stenograf, Zgb, 1930/1, št. 1/2; J. Tomljenović, ib. 1932/3, št. 8; A. Bolhar, A. Bezenšek, 1934; R. Rakuša, Od hieroglifov do slov. stenografije, 1967 (s sliko). Lc.

Lisac, Ljubomir Andrej: Vamberger, Mihael (1851–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi761064/#slovenski-biografski-leksikon (22. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine