Slovenski biografski leksikon

Valič Aleksander Vincenc, igralec, r. 10. febr. 1919 v Gorici kovaču Vincencu in Mariji r. Kurat, živi v Ljubljani. Osn. šolo je obiskoval 1926–30 v Gor., po preselitvi v Lj. 1930 moral 4. razr. ponavljati; 1931–6 je opravil 4 razr. meščan. šole. Že 17-leten je igral na amater. odru društva Sokol (Lj.-Vič), 1938 se poskusil v režiji z Golarjevo veseloigro Dve nevesti. Od okt. 1940 do mar. 1941 zaposlen kot risar pri voj. štabu za utrjevanje v Starem trgu na Notr. Po zasedbi Sje je od 1941 sodeloval v OF, 25. mar. 1942 odšel v partizane, bil borec in propagandist v partizan. voj. enotah. Ker se je izkazal kot organizator mitingov in kultur. prireditev, kot recitator, pevec in igralec, je bil poslan na gledal. tečaj v Semič (15. apr. do 30. jul. 1944). Po vrnitvi se je pridružil Frontnemu gledal. VII. korpusa. – Poklicno je nastopil igralsko pot po osvoboditvi: v sezonah 1945/6–1946/7 je bil član SNG v Trstu, od 1. sept. 1947 do upok. 1972 pa član SNG v Lj., 1948–50 obiskoval AIU. – 1948 je na Jesenicah ustanovil mladin. gledališče, ki je mdr. nastopilo na republ. tekmovanju v Lj. z Levstikovim Tugomerom v V-evi režiji (M. Baloh v nasl. vlogi) in zasedlo 1. mesto; za to delo ga je i. l. v Bgdu odlikoval Komite za kult. in umetnost vlade FLRJ (za širjenje gledal. umetnosti med mladimi); 1951 isto predstavo režiral v Vel. Laščah. – V. je nosilec spomenice 1941. Prejel je: 1949 medaljo za hrabrost, red dela III. stopnje in red zasluge za narod II. stopnje; 1963 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem; 1967 nagrado Prešernovega sklada (za nasl. vlogo v Diderotovem Rameaujevem nečaku); 1972 diplomo in nagrado (za igralstvo) na Borštnikovem srečanju v Mrbu; 1975 red zaslug za narod z zlato zvezdo; 1980 nagrado vstaje slov. naroda in Kajuhovo nagrado za knjigo Frontniki.

V. je bil oblikovalec predvsem komičnih vlog, ki so mu dozorevale v karakterne like, združujoče komične in tragične sestavine. Od številnih so zahtevnejše in izrazitejše: v Trstu: Egisto (D. Niccodemi, Scampolo) 1945, Ferlež (V. Pavšič–M. Bor, Raztrganci) 1946, Stjepan Čižov (K. M. Simonov, In tako tudi bo) 1946, Mladen Djaković (B. Nušić, Pokojnik) 1947; v Lj. mdr.: Šanta (I. Potrč, Lacko in Krefli) 1949, igralec (Molière, Improvizacije v Versaillesu) 1950 na AIU, Šviligoj, dacar, gost, zlodej (I. Cankar, Pohujšanje) 1950, D'Estivet (G. B. Shaw, Sveta Ivana) 1952, oskrbnik, župnik (I. Cankar, Kralj na Betajnovi) 1952, Pantalone (C. Goldoni, Lažnik) 1954, Gadshill, Pistol (W. Shakespeare, Historija o Henriku IV.) 1955, menih (Machiavelli, Mandragola) 1955, Ferapont (A. P. Čehov, Tri sestre) 1956, šerif Thomas (Rih. N. Nash, Mojster za dež) 1957, Josup (B. Brecht, Kavkaški krog s kredo) 1957, Belvedonski (V. V. Majakovski, Velika žehta) 1958, Brettschneider (B. Brecht, Švejk v 2. svet. vojni) 1958, Popiva (M. Držić, Boter Andraž) 1959, porotnik št. 6 (R. Rose in H. Budjuhn, 12 porotnikov) 1959, Nosan (Shakespeare, Sen kresne noči) 1960, Komolec (isti, Milo za drago) 1962, major Brounst (G. Schehadé, Zgodba o Vasku) 1964, Nepomuk (M. Mihelič, Ura naših dni) 1965, On (Diderot, Rameaujev nečak) 1966, Pantalon (Benavente, Roka roko umije) 1970, Corbaccio (B. Jonson, Volpone) 1970, Flint (D. Mercer, Flint) 1971, Proka Purić (B. Nušić, Žalujoči ostali) 1971, Žid (G. Büchner, Vojček) 1972, Geront (Molière, Scapinove zvijače) 1973, idr. Vloge v slov. filmih: 1948 Na svoji zemlji (vloga domobranca; nagrajen); 1953 Jara gospoda; 1955 Splavarji; 1962 Naš avto; 1962 Tistega lepega dne; 1963 Samorastniki; 1966 Grajski biki; radijskih igrah: Zmešnjava (A. T. Linhart, Matiček) 1952, Črnilogar (C. Kosmač, Balada o trobenti in oblaku) 1963, Rusepatacis (isti, Tantadruj) 1966; televizij. igrah: Madronič (O. Župančič, Noč na verne duše) 1958, klovn (B. Fakin–I. Torkar, Pozabljeni klovn) 1968, hlapec Daniel (Tavčar, Cvetje v jeseni) 1976. V knjigi Frontniki (1980) je obj. spomine na gledališče VII. korpusa. – Prim.: osebni podatki; SGL; Ekran 1966, 548; GLLjD 1972/3, 37 sl. (s sliko in seznamom vlog); Dnevnik 1973, št. 11, 17; 1979, št. 314; 1980, št. 198 (s slikami); NRazgl 1973, 93; TV-15 1973, št. 4 (s sliko); Večer 1980, št. 168; 7 dni 1981, št. 41 (intervju, s sliko); PDk 1982, št. 43 (intervju). Smj.

Smolej, Viktor: Valič, Aleksander Vincenc (1919–2015). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi757189/#slovenski-biografski-leksikon (20. marec 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine