Slovenski biografski leksikon

Valenčič Fran, pesnik, r. 29. jan. 1878 v Ilir. Bistrici posestniku in trgovcu Francu ter Jožefi r. Ličan, padel 16. sept. 1916 v bojih ob Soči pri Doberdobu. Gimn. je obiskoval v Gor. (1892–4) in Lj. (1894–900), pravosodje študiral na Dunaju, potem bil odvetn. pripravnik v Gor. – Najdemo ga med zadnjimi člani lj. dijaške Zadruge (1896/7), v prijatelj. stikih z Iv. Cankarjem (1897 stanoval z njim pri dij. gospodinji Meti Božičevi v Streliški ul.) in D. Kettejem. Objavljal je pesmi v: LZ npr. Jaz hočem gorkih žarkov … (1901), Ko se oženim … (1902), Metamorfoza (1903), Ve rosne oči … (1904), Gorenjska bajka (1905); Ska npr. Moja duša (1902, 42); Sn npr. Oj pridi …! (1902/3), Vzorom (Ketteju in Murnu, 1904/5). Prevedel je libreto Rossinijeve opere Viljem Tell (uprizorjena 4. mar. 1902 v Lj.). Priznaval se je za Kettejevega in Murnovega učenca (Sn 1904/5, 225), a je bolj očiten Kettejev vpliv, le da je pri V-u posebno značilno nagnjenje k bolestnemu nemiru in strastni erotiki. Najviše se je vzpel v popotnem ciklu La bella Venezia (LZ 1905). Pozneje je rad uporabljal sonetno obliko, vendar pesmi po 1905 ni objavljal. Cankar mu je ob smrti posvetil črtico Sraka in lastovice (Podobe iz sanj, Cankar, ZbD XXIII). – Prim.: r. matice Trnovo pri Il. Bistrici (ŠkALj); zapuščina I. Cankarja in D. Ketteja (rkp. odd. NUK); I. Cankar, ZbD XXX; D. Kette, ZbD II, 301; Repertoar; Zssl V, 218; izv. klas. gimn. Lj.; V. K(naflič), LZ 1916, 476–8; S 1916, št. 239; SN 1916, št. 236, 239, 240; F. Koblar, SR 1950, 164; Fr. Zadravec, Zgod. slov. slovstva V, 1970, 300. Kr.

Koblar, France: Valenčič, Fran (1878–1916). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi754927/#slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

VALENČIČ Fran, pesnik, odvetniški koncipient, r. 29. jan. 1878 v Trnovem pri Ilir. Bistrici, padel 16. sept. 1916 pri Doberdobu v sedmi soški ofenzivi. Oče Franc, posestnik in trgovec, mati Jožefa Ličan. Gimn. najprej v Gor. (1892–94), nato v Lj. (1894–1900). Po pravnih študijih na Dunaju je bil odvetn. koncipient v Gor. V letih 1896–97 je bil član lj. dijaškega društva Zadruga, v katerem je sodeloval kot pesnik in kritik. Kot gimnazijec je objavljal pesmi v ZD in Brivcu, od 1900 dalje v LZ, od 1902 tudi v Sn in Slovenki. Objavljal je do 1905; pesnil je tudi v sonetni obliki. Njegove pesmi estetsko niso prepričljive in tudi vsebinsko in idejno niso bogate. Najboljši je popotni cikel La bella Venezia (LZ 1905). Nanj sta vplivala Murn in Kette, predvsem slednji. Prevedel je libreto Rossinijeve opere Viljem Tell (upriz. 5. mar. 1902 v Lj.). Iv. Cankar se je zanj zelo zanimal, bil mu je prijatelj (skupaj sta stanovala pri Meti Božičevi v Lj.) in veliko pričakoval od njegovega pesniškega ustvarjanja. V pismu 22. avg. 1898 pa pravi »... njegovi verzi še zmirom takó negotovi in začetniški, kakor nekdaj...« Ob smrti mu je Cankar posvetil črtico Sraka in lastovice (izšla v DS 1917), omenja ga tudi v črtici Konec (Podobe iz sanj).

Prim.: SBL IV, 323; Fr. Zadravec, Zss V, 1970, 300; I. Cankar. ZbD XXX; F. Koblar, SR 1950, 164.

B. Lu.

Budal, Lučana: Valenčič, Fran (1878–1916). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi754927/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (28. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine