Slovenski biografski leksikon

Valenčič Alojz (Vekoslav), bazoviška žrtev, r. 9. septembra 1896 v Trstu malemu trgovcu Francu (ul. Coroneo, št. 17) in Ivani r. Urbančič, ustreljen 6. sept. 1930 pri Bazovici blizu Trsta, pokopan na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu. Osn. šolo in 2 razr. gimn. (1909–11) je obiskoval v Trstu in pomagal v trgovini staršem, 1914 je bil poklican v vojsko, na ruski fronti ranjen. Po vojni se je (verjetno 1918) zaposlil kot prokurist v lesni tovarni svojega strica A. Urbančiča na Baču pri Knežaku, tu bil nekaj časa občin. podžupan. Kmalu po požigu Narodnega doma v Trstu (1920) se je pridružil slov. ilegalni organizaciji na Pivškem, ki se je spontano osnovala za aktivni boj proti fašist. raznarodovanju slov.–hrv. narodn. skupnosti na Primorskem in v Istri. Ob združitvi vseh primor. in istr. ilegal. skupin v narodnorevolucionarno organizacijo TIGR okt. 1927 je V. z Jožetom Vadnjalom vodil delo VI. srenje (pivške), ki je pripadala tržaškemu delu organizacije. Srenja, razdeljena v tričlanske celice, je poleg protifašist. akcij imela predvsem nalogo prenašati iz Jsle na Primor. protifašist. literaturo, strelivo in orožje, skrbeti za prehode ilegalcev in za beg preganjanih protifašistov čez ital.-jsl mejo. Pomemben člen v tej verigi je bil V., ki je poslovno mnogo potoval ter za prikrivanje svojega ilegal. dela vzdrževal dobre odnose s fašist. oblastmi. V zač. 1930 je z J. Vadnjalom po naročilu izvršil. odbora ilegal. organizacije v Trstu organiziral izdelavo dveh peklenskih strojev (iz ital. granat) v Urbančičevi delavnici na Baču. V. je pomagal pri izdelavi, nato pa ju je pripeljal v Trst v spremstvu karabinjerjev (češ da prevaža veliko vsoto denarja) ter tako preprečil pregled tovora na mitnici. Peklenski stroj so uporabili F. Marušič, F. Bidovec in Z. Miloš za demonstrativno razstrelitev svetilnika zmage 6. jan. 1930 v Trstu in 10. febr. 1930 uredništva fašist. lista Il Popolo di Trieste, ker je napadal Slovence in Hrvate. Sledile so množične aretacije. V-a so prijeli na vlaku, ko se je 17. apr. peljal iz Trsta; sodelavcu J. Vadnjalu je uspelo pobegniti v Jslo. Zaprt je bil v Kopru in v »Regina Coeli« v Rimu; kljub zverinskim mučenjem je zanikal vse obtožbe in tako preprečil širjenje aretacij na Pivško. Posebno fašist. sodišče za zaščito države ga je na prvem trž. procesu 2.–5. sept. 1930 obsodilo na smrt skupaj s F. Marušičem, F. Bidovcem in Z. Milošem. Drugi obtoženi so bili obsojeni na 2,5 do 30 let ječe, dva pa oproščena. Na poti na strelišče 6. sept. so na smrt obsojeni prepevali slov. pesmi. V. in Bidovec sta padla z vzklikom: »Živela Jugoslavija!«. – Po bazov. žrtvah se je imenovala 18. brigada NOV in POS – Bazoviška. 1945 so odkrili spomenik pri Bazovici (po načrtu arh. F. Kosovela), 1965 na pokopališču pri Sv. Ani (Z. Kalin in B. Kobe), 1969 pa spomenik M. Vilharju, T. Tomšiču in V-u v Knežaku (po načrtu arh. Vlaste Baraga).

Prim.: r. matice (ž. urad Sv. Antona v Trstu); spominski zapisi in izjave (IZDG Lj.); gradivo I. trž. procesa (Archivio centrale dello stato, Rim); V. Čeligoj, Narodnorevolucioname organizacije TIGR na Pivškem 1927 do 1930 (1979, dipl. naloga na fil. fak. Lj.); izv. nem. gimn., Trst; EJ I, 399; Novi list (Gor.), 1930, št. 36–7; Bazovica, 1931 (odmevi trž. procesa v tujem časopisju); PDk 1945, št. 98 (s sliko); 1972, št. 103, 192; 1978, št. 283; 1981, št. 206; Zbornik fotografij iz delav. gibanja in dejavnosti KP na Slov. 1876 do 1941, I/1, 1964, 459 (slika); V. Španger, Bazoviški spomenik, Trst 1965 (s sliko); Č. Šinkovec, Uporni svet pod Snežnikom, 1966; Aula IV, Trst 1970 (s sliko); Bazovica, Trst 1970; S. Fatur, Pivka med obema vojnama, Ljudje in kraji ob Pivki, 1975; M. Kacin–Wohinz, Delo 1980, št. 203, 209, 215, 221. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Valenčič, Alojz (1896–1930). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi754756/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine