Slovenski biografski leksikon

Valenčak Martin (Davorin), literarni zgodovinar, r. 4. nov. 1834 v Lastniču pri Polju (ob Sotli) kmetu Jakobu in Apoloniji r. Jagrič, u. 4. feb. 1887 v Celju. Po gimn. 1848–56 v Mrbu je 1856–60 študiral klas. filologijo na Dunaju (nekaj časa tudi slavistiko pri Miklošiču), diplomiral 1860. Služboval je kot gimnazij. profesor: 1860–1 na Reki (suplent), 1861–4 v Varaždinu, 1864–70 Gradcu, 1870–8 Mrbu, 1878 invalidsko upokojen zaradi tuberkuloze. – Napisal je članke: Rimsko govorništvo (SN 1872, št. 61–2); Rimski zgodovinopisec C. S. Crispius (Vestnik 1873, 7 sl.); Nova zvezdica na nebu slov. slovstva (SN 1875, št. 168; o knjigi pesmi: Gregor Maljevac – P. Gregur, Nebeszki pasztir pogublyenu ovczu ische, 1795); In dubiis libertas, in omnibus caritas (SN 1875, št. 194; odgovor Fr. Erjavcu in M. Valjavcu na njuno kritiko V-ovega članka Nova zvezdica …); Rim. zgodovinopisje (SN 1876, št. 35); Kaj je biten zapopadek Prešernovih poezij (SN 1877, št. 226); P. Trubar, početnik novoslov. književnosti (Zora 1877, 14 sl.; izv. mrb. gimn. 1878, 3–39); Sava (LMS 1881, 193–99). Prevedel je članek Fr. Hellwalda Dogodki na Balkanskem polotoku (SN 1877, št. 218–20). Z zgod. podlistki je V. spodbujal zanimanje za zgodovino balkanskih narodov in za slov. književnost. Kot vnet narodnjak (gl. N 1859, 267) Strossmayerjeve jsl smeri je bil soustanovitelj MS (1864) in JAZU (1867). – Prim.: r. matice Polje ob Sotli (DAS); Bibl JLZ; izv. gimn. Mrb; spisi dež. šol. sveta o V-ovem službovanju (Štaj. dež. arhiv v Gradcu); Glaser I, 93; IV, 200; Lilek II, 26, 62; Macun 166; SN 1875, št. 194; 1887, št. 29; SGp 1883, 160; 1887, 46. Ožn.

Orožen, Janko: Valenčak, Martin (1834–1887). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi754627/#slovenski-biografski-leksikon (19. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine