Slovenski biografski leksikon

Uršič Pavla, 1. por. Petrić, 2. por. Kunej, harfistka, v Lj. r. 5. dec. 1931 uradniku Petru Uršiču in Elizabeti r. Varl, živi tu; obiskovala je osn. šolo in 1943–50 gimn. (z mat.), nato srednjo glasb. šolo, 1954 diplom. Študij harfe je nadaljevala 1954–8 na AG (prof. Elena Portograndi), 1959 opravila še podipl. študij (vse v Lj.); 1965–7 se je izpopolnjevala na konservatoriju v Parizu (prof. L. Laskinova). Že med študijem je bila zaposlena: 1953–70 kot harfistka–solistka v orkestru lj. Slov. filharmonije in pri ansamblu S. Osterc (od njeg. ustan. do 1969), sodel. v simfon. ork. RTV Lj. in nekaj sezon v Operi; 1970–6 živela v Zgbu in bila harfistka v simfon. (in komornem) orkestru RTV Zgb; 1976–9 svobodna umetnica; od 1979 je glasb. urednica radia Glas Ljubljane.

V času študija se je U-eva udeležila jsl tekmovanja mladih glasb. umetnikov v Lj. (1956) in Zgbu (1959), obakrat prejela 2. nagrado (prvi nista bili podeljeni). Z recitali je nastop. doma: Lj. 1967, 1972; Mrb 1976; Reka 1965; Skopje 1964–5; večkrat v Bgdu in Zgbu ter v tujini, mdr.: v Avstriji (Gradec, 1968), v Italiji (Enna, sez. 1969/70; Milano 1970, 1978; Taranto 1970; Torino 1969), na Nizozemskem (Internat. Gaudeamus Muziekweek, 1978), na Poljskem (Varšava 1961, 1962), v Švici (Bern, Lugano, 1960), v ZR Nemčiji (Bayreuth, Köln, München, 1957); kot solistka z orkestri pa mdr. s filharmoničnimi (bgd, makedon., sarajev., slov. in zgb), simfoničnimi (Teatre Verdi iz Trsta, Radio Sarajevo, I. Zajc z Reke) ter s komorn. ansambli (Slov. solisti, Zgb solisti, Zgb kvartet, Komorni orkester makedon. filharmonije). Z izvedbami pretežno avantg. skladb je uspešno nastopala na štev. festivalih, mdr.: bienale Zgb od 1965 dalje; Dubrovnik od 1959; Lj. od 1957; Opatija od 1962; Radenci od 1963; Praška pomlad 1956. Posnela je 2 plošči: pri DSS Lj. 1965 in pri Pioneer records (Italija) 1966, ter večkrat snemala za radij. postaje doma in v tujini. – U-eva se posveča zlasti proučevanju novih metod v igranju na harfo (vzor C. Salzedo), s čimer je prispevala, da se je harfa v Jsli in Sji uveljavila kot solist. koncertantni instrument; z mnogimi krstnimi izvedbami je spodbudila skladatelje (mdr. Z. Ciglič, N. Devčić, E. Josif, I. Kuljerić, I. Petrić, P. Ramovš, Bran. Sakač, Schin-Ici Matchuita, V. Ukmar), da so ustvarili nove skladbe za harfo. – Prim.: mdr.: osebni podatki; SBibl 1964–; Delo 1968, št. 357; 1970, št. 353; 1972, št. 337 (s sliko); 1976, št. 27; 1977, št. 185; 1978, št. 50, 200; 1979, št. 90; VMrb 1971, št. 288; 1976, št. 59 (s sliko); 1979, št. 85, 90; LDk 1972, št. 326; 1976, št. 185; 1977, št. 53; 1979, št. 100; Pionir 1976/7, št. 3; Glasb. mladina 1979, št. 6. – Slika: arhiv SBL. Bedina

Bedina, Katarina: Uršič, Pavla (1931–2011). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi751193/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine