Slovenski biografski leksikon

Uršič France, slikar in karikaturist, r. 19. nov. 1907 v Gor. pismonoši Antonu in Kristini r. Fegic, u. 22. marca 1979 v Izoli, pok. v Lj. Osn. šolo (5 razr.) je obiskoval 1914–20 najprej v Gor., nato v Lj., tu 1920–8 gimn. (z mat.). Štud. je začel 1929 na AUU v Zgbu, tu sodeloval pri pripravi propagand. materiala (letakov, brošur) in opremljal z lesorezi glasilo komunist. stranke Sje Enotnost, bil zaradi polit. delovanja 1929 aretiran in prepeljan v lj. zapore; 1930 je nadaljeval v Zgbu študij in 1933 dipl. Služboval je 1934 do 1936 kot suplent na gimn. v Bolu (otok Brač), 1936–43 kot prof. na III. drž. real. gimn. v Lj.; od 1942 je deloval kot član matič. odbora kulturnikov OF v sektorju za lik. umetnost, organiziral v njenem okviru slov. umetnike in z njimi pripravil ilegal. brošuro karikatur: V Kristusovem imenu. 1943, 1977² (gl. I. Durjava, Delo 1977, št. 41) ter objavljal karikature v ilegal. SPor. Zaradi organiziranega delovanja v OF je bil od 1943–5 interniran v Dachauu; po vrnitvi je bil gimn. prof. v Lj. 1947–54, hkrati likovni svetovalec humor. lista Pavliha, 1954–66 prof. za likovno vzgojo na pedag. akad. v Lj., nato upok. – Bil je član DSLU (1945–7 predsed.). Odlikovan 1963 z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki.

U. je v začetku izdeloval večinoma litografije (npr. Predmestje 1930, Avtoportret iz zapora 1937), risbe (npr. Dachau 1945), grafike (npr. Mrliča, Karantena), oljne podobe (npr. Brez strehe, Perice, V delavnici, ki jih je razstavil v Lj. l. 1946), kasneje pa se je bolj posvetil karikaturi in tudi ilustraciji.  – Sodeloval je na štev. skupin. razstavah: mdr. v Lj.: 1939 (v okviru Kluba lik. umetnikov Lada), 1940 (ob 40-letnici prve slov. lik. razstave), 1945 (slov. primor. umetniki; tudi v Gor. in Trstu), 1946 in 1948 (v okviru DSLU), 1959 (grafika in risbe s socialno tematiko), 1960 (zapori in internacije med NOB: mdr. razst. grafiki Mrliča, Karantena), 1965 (karikature lista Pavliha); 1971, 1973, 1975 (mednar. karikature), 1976 (socialnokritična umetnost – potujoča); v Bgdu: 1940 (jsl lik. umetniki); 1969 (nadrealizem, socialna umetnost; razst. Avtoportret iz zapora); v Skopju: 1976 (mednar. karikature), 1978 (srečanje polit. zapornikov, internirancev … NOB, potovala tudi v ostala jsl mesta); v Zürichu: 1975 (mednar. karikature).

Kot pedagog je bil lik. mentor drugim slikarjem (npr. Jeli Trnkoczy–Humek), z likovnega področja napisal tudi nekaj člankov, npr. v: S (1928, št. 287; 1929, št. 13), Jsln (1931, št. 123–4), LdP (1945, št. 161, št. 185; 1946, št. 109; 1947, št. 9, št. 278; 1948, št. 21), Svobodo (1950, 6–16, 206–12). Prve risarske pobude je dobil U. kot srednješolec pri H. Smrekarju (SBL III, 397–9). V njegovem slikanju se kaže vpliv fovizma, v karikaturi pa spočetka G. Grosza, kasneje pa je začel poenostavljati oblike, da je bolj poudaril vsebino del, ki so vsa izrazito družbeno napredna. Nestrokovna kritika mu je spričo »čiščenja vseh nadrobnosti, ki jih ustvarjajo čopič in barve«, očitala, da si otežkoča iskanje ter da postanejo njegove slike hladne in statične, kar pomeni ponovno oddaljevanje od resničnosti, ki je v neprestanem gibanju, ter »pretiravanje v neposrednosti prijema« (D. Klemenčič, LdP 1948, št. 54). – Psevd.: FR. UR. (v ilustracijah in karikaturi). – Prim.: osebni podatki; izv. III. drž. real. gimn. v Lj. 1936/7 - 1939/40; DS 1940, 58, 59; SPor 1945, št. 134; 1948, št. 66; M. Kranjec, LdP 1948, št. 57; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. 1961, 203; J. Mesesnel, Delo 1965, št. 98; isti, ib. 1976, št. 271; C. Velepič, ib. 1970, št. 113; isti, LDk 1970, št. 173; 1929–50 nadrealizam, socijalna umetnost. Bgd 1969, 56, 64, 112, 273, 286 (razst. katalog); L. Menaše, Evrop. umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2205; Socialnokritična umetnost, grafika … 1976 (katalog); Delo 1979, št. 73; V. Kozak, Dnevnik 1980, št. 327. Slika: arhiv SBL. Zdč.

Znidarčič, Asta: Uršič, France (1907–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi750646/#slovenski-biografski-leksikon (15. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

URŠIČ Franc, slikar in karikaturist, r. 19. nov. 1907 v Gor., u. 22. mar. 1979 v Izoli; pokop, v Lj. Oče Anton, pismonoša, mati Kristina Fegic, gospodinja. 1914–20 je obiskoval osn. š. najprej v Izoli, nato v Lj.; tu je 1920–28 obiskoval gimn. in jo zaključil z maturo. 1929 se je v Zgbu vpisal na likovno akad. Zaradi polit. delovanja (oblikoval letake, pripravljal brošure in z lesorezi opremljal Enotnost, glasilo KPS) so ga še istega leta aretirali in ga poslali v lj. zapore. 1930 je v Zgbu nadaljeval s študijem in 1933 diplomiral. 1934–36 je poučeval kot suplent na gimn. v Bolu (otok Brač), 1936–43 pa kot prof. na III. drž. realni gimn. v Lj. Od 1942 dalje je sodeloval z OF; delal je kot član matičnega odbora kulturnikov OF v sektorju za likovno umetnost. V tem okviru je v sodelovanju z drugimi pripravil in ilegalno izdal brošuro karikatur z naslovom V Kristusovem imenu, 1943 (ponatis 1977). Objavljal je tudi karikature v ilegalnem SPor. Zaradi sodelovanja z OF je bil 1943–45 interniran v Dachauu. Po vojni je 1947–54 v Lj. delal kot gimn. prof.; istočasno je sodeloval s humorističnim listom Pavliha kot likovni svetovalec. Od 1954 do upokojitve 1966 je poučeval likovno vzgojo na Pedag. akad. v Lj. - U. je bil član Društva slov. likovnih umetnikov (1945–47 preds.). 1963 je bil odlikovan z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki. - Sprva se je posvečal socialnokritičnim temam (Predmestje, 1930; Dachau, 1945; Perice, 1946); izražal se je v najrazličnejših grafičnih tehnikah, v risbi in oljni tehniki. Kasneje se je bolj posvetil karikaturi in ilustraciji. V srednješol. letih je na U. vplival Hinko Smrekar. Zlasti v zgodnejših delih opazimo elemente fauvizma; v karikaturi pa je sprva opazen Groszov vpliv, pozneje pa je formo poenostavil z namenom, da poudari vedno aktualno vsebino. - U. je sodeloval na vrsti skupinskih razstav doma (Lj. 1939, 1940, 1945, 1946, 1948, 1959, 1960, 1965, 1971, 1973, 1975, 1976; Bgd 1940, 1969; Skopje 1976, 1978) in v tujini (Trst 1945; Gor. 1945; Zürich 1975). - Kot pedagog je vzgojil vrsto slikarjev. Z likovnega področja je napisal vrsto teoretičnih člankov, ki jih je objavljal v različni periodiki (S, Jugoslovan, LdP, Svoboda). - Psevdonim: FR. UR. (v ilustracijah in karikaturah).

Prim.: Arhiv III. drž. real. gimn. v Lj. 1936/37–1939/40; DS 1940, 58–59; SPor 1945, št. 134; 1948, št. 66; Miško Kranjec, LdP 1948, št. 57; Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost, 1961, 203; J. Mesesnel, Delo 1965, št. 98; Isti, prav tam 1976, št. 271; C. Velepič, Delo 1970, št. 113; Isti, Lj. dnevnik 1970, št. 173; 1929–50 nadrealizem, socijalna umetnost, Bgd 1969, 56, 64, 112, 273, 285 (razst. katalog); Luc Menaše, Evropski umetnostnozgod. leksikon, 1971, 2205; Socialnokritična umetnost, grafika ... 1976 (katalog; Iztok Durjava, Delo 1977, št. 41); Delo 1979, št. 73; V. Kozak, Dnevnik 1980, št. 327; slika v arh. SBL.

M. Ur.

Uršič, Mojca: Uršič, France (1907–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi750646/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine