Slovenski biografski leksikon

Uršič France, slikar in karikaturist, r. 19. nov. 1907 v Gor. pismonoši Antonu in Kristini r. Fegic, u. 22. marca 1979 v Izoli, pok. v Lj. Osn. šolo (5 razr.) je obiskoval 1914–20 najprej v Gor., nato v Lj., tu 1920–8 gimn. (z mat.). Štud. je začel 1929 na AUU v Zgbu, tu sodeloval pri pripravi propagand. materiala (letakov, brošur) in opremljal z lesorezi glasilo komunist. stranke Sje Enotnost, bil zaradi polit. delovanja 1929 aretiran in prepeljan v lj. zapore; 1930 je nadaljeval v Zgbu študij in 1933 dipl. Služboval je 1934 do 1936 kot suplent na gimn. v Bolu (otok Brač), 1936–43 kot prof. na III. drž. real. gimn. v Lj.; od 1942 je deloval kot član matič. odbora kulturnikov OF v sektorju za lik. umetnost, organiziral v njenem okviru slov. umetnike in z njimi pripravil ilegal. brošuro karikatur: V Kristusovem imenu. 1943, 1977² (gl. I. Durjava, Delo 1977, št. 41) ter objavljal karikature v ilegal. SPor. Zaradi organiziranega delovanja v OF je bil od 1943–5 interniran v Dachauu; po vrnitvi je bil gimn. prof. v Lj. 1947–54, hkrati likovni svetovalec humor. lista Pavliha, 1954–66 prof. za likovno vzgojo na pedag. akad. v Lj., nato upok. – Bil je član DSLU (1945–7 predsed.). Odlikovan 1963 z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki.

U. je v začetku izdeloval večinoma litografije (npr. Predmestje 1930, Avtoportret iz zapora 1937), risbe (npr. Dachau 1945), grafike (npr. Mrliča, Karantena), oljne podobe (npr. Brez strehe, Perice, V delavnici, ki jih je razstavil v Lj. l. 1946), kasneje pa se je bolj posvetil karikaturi in tudi ilustraciji.  – Sodeloval je na štev. skupin. razstavah: mdr. v Lj.: 1939 (v okviru Kluba lik. umetnikov Lada), 1940 (ob 40-letnici prve slov. lik. razstave), 1945 (slov. primor. umetniki; tudi v Gor. in Trstu), 1946 in 1948 (v okviru DSLU), 1959 (grafika in risbe s socialno tematiko), 1960 (zapori in internacije med NOB: mdr. razst. grafiki Mrliča, Karantena), 1965 (karikature lista Pavliha); 1971, 1973, 1975 (mednar. karikature), 1976 (socialnokritična umetnost – potujoča); v Bgdu: 1940 (jsl lik. umetniki); 1969 (nadrealizem, socialna umetnost; razst. Avtoportret iz zapora); v Skopju: 1976 (mednar. karikature), 1978 (srečanje polit. zapornikov, internirancev … NOB, potovala tudi v ostala jsl mesta); v Zürichu: 1975 (mednar. karikature).

Kot pedagog je bil lik. mentor drugim slikarjem (npr. Jeli Trnkoczy–Humek), z likovnega področja napisal tudi nekaj člankov, npr. v: S (1928, št. 287; 1929, št. 13), Jsln (1931, št. 123–4), LdP (1945, št. 161, št. 185; 1946, št. 109; 1947, št. 9, št. 278; 1948, št. 21), Svobodo (1950, 6–16, 206–12). Prve risarske pobude je dobil U. kot srednješolec pri H. Smrekarju (SBL III, 397–9). V njegovem slikanju se kaže vpliv fovizma, v karikaturi pa spočetka G. Grosza, kasneje pa je začel poenostavljati oblike, da je bolj poudaril vsebino del, ki so vsa izrazito družbeno napredna. Nestrokovna kritika mu je spričo »čiščenja vseh nadrobnosti, ki jih ustvarjajo čopič in barve«, očitala, da si otežkoča iskanje ter da postanejo njegove slike hladne in statične, kar pomeni ponovno oddaljevanje od resničnosti, ki je v neprestanem gibanju, ter »pretiravanje v neposrednosti prijema« (D. Klemenčič, LdP 1948, št. 54). – Psevd.: FR. UR. (v ilustracijah in karikaturi). – Prim.: osebni podatki; izv. III. drž. real. gimn. v Lj. 1936/7 - 1939/40; DS 1940, 58, 59; SPor 1945, št. 134; 1948, št. 66; M. Kranjec, LdP 1948, št. 57; F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. 1961, 203; J. Mesesnel, Delo 1965, št. 98; isti, ib. 1976, št. 271; C. Velepič, ib. 1970, št. 113; isti, LDk 1970, št. 173; 1929–50 nadrealizam, socijalna umetnost. Bgd 1969, 56, 64, 112, 273, 286 (razst. katalog); L. Menaše, Evrop. umetnostnozgod. leksikon. 1971, 2205; Socialnokritična umetnost, grafika … 1976 (katalog); Delo 1979, št. 73; V. Kozak, Dnevnik 1980, št. 327. Slika: arhiv SBL. Zdč.

Znidarčič, Asta: Uršič, France (1907–1979). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi750646/#slovenski-biografski-leksikon (22. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine