Slovenski biografski leksikon

Ukmar Anton, polit. delavec, r. 6. dec. 1900 na Proseku pri Trstu kmetu Francu in Ani r. Ukmar, u. 21. dec. 1978 v Kopru. Osn. šolo je obiskoval 1907–12 v r. kraju, 2 razr. meščan. šole 1912–4 v Trstu, do 1917 priložnostno delal mdr. na domačem posestvu in graščini Miramar (Trst), 1917–26 služboval pri železnici na Tržaškem, tu 1917 začel sodelovati v delav. gibanju, postal 1921 član ital. mladin. komunist. organizacije, 1926 pa KPI, potem bil i. l. (kot mnogi Slov.) službeno premeščen v notranjost države, Genovo; nasl. leto (1927) prijet in odpuščen iz službe. Po navodilu CK KPI je sodeloval v akcijah narodnih revolucionarjev na Tržaškem in jih pridobival za enotno protifašistično fronto. Avg. 1929 se pred aretacijo umaknil v Lj., odšel i. l. v Pariz, kjer je pri CK KPI sodeloval v nacionalni komisiji ter pri glasilu KPI in KPJ Delo (1931 delegat na 4. kongresu KPI v Kölnu). 1931–2 pomagal obnavljati partij. organizac. v It., 1932–4 je obiskoval 1-letni tečaj leninske šole (s polit. prakso v tovarni Egorovo, Leningrad), 1934–6 komunist. univ. za ekonom.–polit. vede (KUNMZ) v Moskvi.

L. 1936 ga je KPI poslala v Španijo: tu je bil sodelavec pri organizaciji obveščevalne ter komisar odd. protiobveščevalne službe republikan. armade; 1938–9 šef personalne službe 12. intern. brigade in komisar čete mitraljezcev v bojih na Ebru; delal v odd. za kadre pri KP Španije. Po umiku republikan. vojske 1939 je bil U. feb. i. l. interniran v taborišču Argelés (Fr.), od marca i. l. do konca 1940 inštruktor pri odporniškem gibanju proti ital. okupatorju v Etiopiji, 1941 se je vrnil v Pariz, bil prijet, interniran (Verenet d'Ariège) in zaprt (Castres) do pobega 1942, ko se je posvetil organizaciji partiz. odredov v južnih franc. provincah. – Po kapitulaciji Italije sept. 1943 je bil poslan v Ligurio, tu bil član odbora za nar. osvoboditev (CLN), organizator partiz. čet, 1944 komandant 6. operativne cone v sev. Italiji, 1945 komandant Genove s provinco; ker je Genovo apr. i. l. osvobodil z enotami odporn. gibanja, je postal njen častni meščan.

Jun. 1945 se je U. vrnil v Jslo in delal kot član, mdr.: izvrš. komiteja KP in odb. slov. ital. antifašist. unije (SIAU) za Julij. krajino; 1947 izvršnega komiteja KP STO ter preds. odb. OF za STO in Zveze partizanov. Od 1954 za stalno naseljen v Kopru, je bil član OLO, OK ZKS, OO SZDL, preds. Zveze borcev Koper, poslanec v Ljudski skupščini Sje 1955–9. – Prejel je spomenico 1941 ter več odlikovanj, mdr.: red bratstva in enotnosti s srebrnim (1949) in z zlatim (1968) vencem; zaslug za narod s srebrnimi žarki (1949); za hrabrost (1951); republike s srebrnim (1961) in zlatim (1970) vencem ter nekatera tuja (amer., franc. in špan.). – Prim.: osebni podatki; arhiv CK ZKS (Lj.); arhiv IZDG; Kol OF slov. naroda za tržaško ozemlje 1950 (Trst), 91–7; V. Španger, Bazoviški spomenik. Trst 1965, 49, 55, 74; Fotografski dokumenti o boju KPS. Lj. 1965, I/1, 439 (s sliko); Rinascita 1966, št. 19; Delo 1970, št. 329; 1975, št. 284; PDk 1970, št. 277; 1975, št. 130 (s sliko), št. 286, št. 287; VMrb 1967, št. 176 (s sliko); Primor. novice 1978, št. 51 (s sliko); 1979, št. 1 (s sliko); PDk 1978, št. 301 (s sliko), 303, 307; Delo 1978, št. 295–7 (s sliko); R. Bradaškja, Revolucionar Miro. Trst 1981 (s slikami, tudi v ital.: Anton Ukmar–Miro). – 1981 so mu v Kopru odkrili doprsni kip (prim. PDk 1981, št. 115). Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Ukmar, Anton (1900–1978). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi742391/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine