Slovenski biografski leksikon

Učakar Janez, narodni heroj, polkovnik JLA, r. 18. apr. 1918 na Pristavi pri Moravčah mizarju Janezu in Mariji r. Stenko, živi v Lj. Po osn. šoli v Lj. (Ježica) se je 1935 tu izučil za krojača ter do 1941 delal kot krojaški pomočnik; tedaj sodeloval v delavskem kult. društvu Vzajemnost in pri dveh stavkah. Po okupaciji se je povezal z RK KPS v Zg. Šiški, odšel 8. avg. 1941 v partizane, kjer je bil soustanovitelj Stiške čete, okt. i. l., po sprejemu v KPS, dodeljen VOS v Lj., tu sodeloval pri raznih akcijah, dokler ni bil 24. feb. 1942 aretiran in interniran v Gonarsu (Ital.), od tod s sedmerico drugih avg. 1942 pobegnil skozi rov, se pridružil partizan. enotam na Primorskem, postal prvi komandir III. čete bataljona S. Gregorčič, ki je delovala na desnem bregu Soče, politkomisar IV. bat. Soškega odreda in komandant III. bat. Severnoprim. odreda. Od maja 1943 je bil obveščevalec: najprej v Gradnikovi brigadi, nato kot komandir grupe VOS za Severno Primorsko in komandant bat. VOS za Slov. Benečijo. V sept. 1943 je vodil akcijo za osvoboditev Čedada, jan. 1944 je bil imenovan za člana PK VOS za Slov. primorje, marca i. l. za načelnika štaba Briško–Beneškega odreda, sept. 1944 za obveščevalnega oficirja IX. korpusa, pozneje pa IV. armade JA. Maja 1945 je U. sodeloval v bojih za osvoboditev Vidma (Udine), po 1945 delal v obveščevalnih službah: generalštaba STO 1946–7 (vmes v obveščevalni šoli 1946), kot inštruktor v generalštabu alban. vojske v Tirani (od sept. 1947 do maja 1948), generalštaba JLA 1948–51 (tedaj tudi študiral na pehotni oficirski šoli v Sarajevu 1948–9) ter kot načelnik XIX. korpusa v Kumanovem 1951–3 in nazadnje XI. korpusa v Zgbu od 1953 dalje (1961 končal študij na višji voj. akad. v Bgdu). Po upokojitvi 1966 je delal pri organiziranju teritor. obrambe (komandant za lj. pokrajino) in splošnega ljud. odpora. – Osemkrat ranjen v NOB, trikrat težje, je bil U. proglašen za narod. heroja Jsle 27. nov. 1953. Je nosilec partizanske spomenice 1941 ter štev. odlikovanj, mdr.: reda za hrabrost, 1944 in 1945; partizan. zvezde s puškami, 1945; zaslug za narod II, 1946; bratstva in enotnosti II, 1947; JLA, 1952; za vojne zasluge s srebrnimi žarki, 1956; republike II, 1971; ima zlato plaketo Zveze rezervnih vojaških oficirjev (1972) ter plaketo mesta Zgba (1972). – Prim.: osebni podatki; Zgod. arhiv CK ZKS (Lj.); Zbornik narodnih herojev Jsle. Bgd, 1957, 820 (s sliko); Ko je ko u Jsli. Bgd 1970, 1103. Kn.-W.

Kacin-Wohinz, Milica: Učakar, Janez (1918–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi740629/#slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Primorski slovenski biografski leksikon

UČAKAR Janez, partiz. borec, narodni heroj, r. 18. apr. 1918 na Limbarski Gori pri Domžalah, živi v Lj. Oče Ivan, mizar in kmetovalec, mati Marija Stenko, krojačica. Osn. in obrtno š. je dokončal v Lj., po vojni se je izobraževal ob delu na gimn. tečajih, dokončal enoletno pehotno oficirsko š. v Sarajevu (1948–49), nato Višjo voj. akad. v Bgdu (1961) ter opravil obveščevalni, padalski, smučarski, šifrantski tečaj in tečaj angl. – Mladost je preživljal v družini z osmimi otroki, mati mu je umrla 1934. Pod vplivom očeta socialista so se otroci že med šolanjem navzeli socialist. idej. 1941 se je sedem preživelih otrok vključilo v NOB, od teh sta dva padla v partiz., en brat je umrl v Begunjah v zaporih, sestra Pavla, poročena z Lucijanom Seljakom iz Klavž v Baški grapi, vodilnim predvojnim partijskim delavcem v Kranju, pa skupaj z možem v koncentr. taborišču v Auschwitzu. – U. je bil kot krojaški vajenec dejaven v kult.-prosv. delavskih društvih Svoboda v Črnučah in Vzajemnost v Dravljah ter član Narodne čitalnice. Po napadu na Jslo je bil prostovoljec v Novem mestu, po razpadu jsl. vojske je ileg. polit. delal v Šiški (Lj.). 8. avg. 1941 je odšel v partiz., okt. 1941 se je vrnil v Lj. in delal pri VOS-u. 27. febr. 1942 je bil izdan in s sestro in bratom aretiran in zaprt v lj. zaporih, nato interniran v koncentr. taborišču v Gonarsu. 31. avg. 1942 je z devetimi interniranci zbežal skozi skopani rov in se v Brdih pridružil primor. partiz. Postal je poveljnik 3. čete Gregorčičevega bataljona, nato politkomisar 4. bat. Soškega odreda in poveljnik 3. bat. Severnoprimor. odreda. Od maja 1943 je bil v obveščevalni službi: najprej v Gradnikovi brigadi, nato komandir grupe VOS za sev. Primorsko in poveljnik bat. VOS za Benečijo. Jan. 1944 je postal inštruktor VOS-a za Slov. Primor., nato načelnik štaba Briškobeneškega odreda. Med vojno je sodeloval v številnih partiz. akcijah, ob kapitulaciji It. je razoroževal it. vojake v Čedadu in bil težko ranjen. Maja 1945 je sodeloval v zaključnih bojih za osvoboditev Vidma. Po vojni je opravljal visoke funkcije v JLA. Bil je obveščevalni oficir IV. armade, do 1947 obveščevalni oficir pri VUJA na Primor., nato voj. inštruktor pri albanskem generalštabu v Tirani (sept. 1947-maj 1948), od maja 1947 je delal v generalštabu v Bgdu, vodil Obveščevalno službo v 19. korpusu JLA v Kumanovem in delal pri voj. službi v Zgbu. Upokojil se je kot polkovnik 1966. - U. je nosilec partiz. spomenice 1941 in devetih drugih odlikovanj. 1953 je bil odlikovan z redom narodnega heroja.

Prim.: SBL IV, 265–66 z liter.; Zbornik narodnih herojev Jsle, Bgd 1957, 820 s sl.; I. Bratko, Teleskop, Lj. 1964 pass.; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983 pass.; Fr. Črnugelj-Zorko, Na zahodnih mejah 1944, Briško-beneški odred in 3. Soška brigada, Lj. 1986 pass.; Fr. Hvala, Organizacija in delo Narodne zaščite med NOB na Primorskem, Lj. 1988 pass.; osebni podatki.

Plah.

Plahuta, Slavica: Učakar, Janez (1918–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi740629/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine