Slovenski biografski leksikon

Tuma Ferdinand Lev, publicist in zavarovalni strokovnjak, r. 15. nov. 1883 v Lj. čevljarju Ferdinandu in Heleni r. Aleš (nečak Henrika, gl. čl.), u. 12. apr. 1961 v Malmöju, Švedska. Osn. šolo in 4 razr. klas. gimn. 1894–900 ter 3 razr. realke 1901–4 je obiskoval v Lj., 1904 mat. Študiral je na Dunaju bržčas trg. visoko šolo (Exportakademie), a se poglavitno ukvarjal in tudi preživljal s časnikarstvom (E, SN). Po prvem bivanju v Trstu 1907–8 je štud. ekon. vede in zavarovalstvo na univ. v Göttingenu, 1909–10 se izpopolnjeval v zavarovalstvu (k temu ga je pritegnil zgled I. Hribarja, SBL I, 353–4) na School of economics and political science univ. v Londonu. Sledila je zaposlitev 1910–3 pri Riunione Adriatica di Sicurtà v Trstu, spomladi 1914 pa prešel k podružnici danske zavar. družbe Salamandra v Petrogradu (najprej pri »Obespečeniju«, nato pri Drugi ruski zavar. in »Rossiji«); 1917 se tu por. z Rusinjo. L. 1918 je T-o centralna družba poklicala na svoj sedež v Kopenhagen, da bi ustan. pozavar. družbo, v tem svojstvu prepotoval Nemčijo in avstrij. nasledstvene drž., 1919 bil v Lj., v zvezi z dansko-ruskim podjetjem 1921 ustan. v Zgbu in vpeljal zavarovalnico Triglav; tu se dal izvoliti v občin. svet na nar. socialni listi Iva Politea. Od 1923 do upokojitve 1946 je bil v Pragi ravnatelj První české zajištovací banky (tu se je ukvarjal z načrtom za ustan. pozavaroval. družbe v Jsli – povezane Praga–Lj.–Zgb–Sofija – pripravil memorandum s projektom, 1938 in 1939 obiskal vsa 3 mesta, a nem. okupacija ČSR je delo zavrla), od 1947 do smrti pa član ravnateljstva Swedish Reinsurance Company Aequitas dd. v Malmöju. - T. je večkrat prepotoval evrop. države, že 1899 bil v Srbiji, 1903 v južni Rusiji, 1908 prvič v Londonu, govoril je 8 jezikov.

T. je že v gimn. dobi začel s književnimi poskusi, napisal je: Novi ljudje, dramat. skica, uprizorjena 1904 na abitur. slavju lj. realke v Lj. (zajel tudi socialno nasprotje, nastop delav. deputacije; gl. akte št. 2718, 2763 dež. preds. 1904, DAS; SN 1904, št. 152); V znamenju življenja. 1905 (samozal., ilustr. M. Gaspari), zbirka črtic v cankarjanski maniri, bolj z molkom kot s kritiko odklonjena (DS 1905, 371; S 1905, št. 105); Kako sem potoval v Rusijo, Zk 1905, 57 sl. (1903 prispel do Odese, nedokonč.); iz Göttingena poslal v D poljud. polit. zgod. prikaz Pod ces. Fr. Jožefom (1908, št. 138–9, 144–7, 149; v knjigi 1909, ocene: LZ 1909, 317; Sn 1909, 160). V člankih je poročal o drami Gorkega Na dnu življenja (SN 1904, št. 243–4), ga prikazal nasploh v Našem listu (1905, št. 7, šifra F.); o Rozmanovi dramatizaciji Kersnikovega Testamenta (ib. 1906, št. 12) in o slov. gledališču (ib. št. 77; 1907, št. 8).

L. 1905 je začel izdajati revijo Novi eseji (izšla samo 1. štev.), pomemben bil kot glavni urednik levega tednika Naš list, ki ga je 1905–6 usmeril k premagovanju provincionalnosti, demokratizaciji in radikalizaciji slov. liter. politike. V okviru avstroslovan. perspektive nastopil ob češki resoluciji 1905 proti hrv. srb. neupoštevanju Slov. (naslanjanje na madž. opozicijo F. Košuta je do neke mere sumil italofilstva), močno poudarjal preorientacijo od starega rusofilstva k novi revoluc. Rusiji (Naš list 1905, št. 11). Iz Gor. je poslal 4 kritična pisma o slov. politiki Slobodi (Split 1906, št. 55–6, 58–9), v zač. 1907 prevzel urejanje mladoliberalne ND, od jun. i. l. bil dunaj. parlamentarni poročevalec SN (skozi vse poletje, večkrat sign. I. F.), od srede jul. izdajal na Dunaju Südslawische Korrespondenz (SN 1907, št. 159, 170), njeno urejanje jeseni prepustil M. Jakliču (Gorenjec 1907, št. 42), konec leta v Trstu pristopil k JSDS (E 1907, št. 343) in kratko urejal Delav. list (SN 1907, št. 302), hkrati dopisoval v D. Iz Göttingena in Londona pošiljal v NZ (1909–10) poročila (mdr. članke Ženska v politiki, Delav. zavarovanje na Nem., Pregled narodnogospodarski), številna v E (1908, št. 322, 337; 1909, št. 132 sl., 242, 270, psevd. C(iril) Pleško in anon.). Tudi po vrnitvi v Trst 1910–4 je E prinašala T-ove polit. in gospodar. članke (deloma sign. C, F. L. T.; inic. F. L. je uporabljal L. Furlani, ki je po 1910 dopisoval iz Anglije). Med balkansko vojno je jeseni 1912 iz polit. zanimanja obiskal Srbijo in Bolgarijo, o tem predaval v Celju (SN 1912, št. 270).

Iz Petrograda je med majem in jul. 1914 pošiljal v E (št. 90, 98, 104, 112, 124–5, 132, 138–9, 145–6, 156, 163–4, 169–70) dopise z nasl. S samotnega brega (polit. pisma iz Anglije z avtobiogr. podatki ter origin., tudi protiavstrij. idejami), referat o delav. sindikatih z nasl. Teorija in praksa (št. 138–9, 183, 185, 204–5, 208, 211–2, 214; št. 185 in 204 različno naslovlj.; delni ponatis: Glas svobode, Chicago 1914, št. 101–4; 1915, št. 1–20). L. 1915 je tu stopil kot slov. predstavnik v »jsl komisijo«,  ki je v ruskih krogih nasprotovala podpisu londonskega pakta (gl. ND, Split 1920, št. 269; Slobodne novine, Zgb 1920, št. 27). Od okt. 1916–okt. 1917 na lastno pobudo in stroške izd. revijo Jugoslavija (s federalist. programom), sprva slov., 1917 postala shrv kot glasilo hrv. in slov. disidentov iz dobrovolj. korpusa. Vse revolucion. dogajanje 1917 v Rusiji je T-o odbijalo (E 1919, št. 202–22, zlasti št. 213; pismo stricu Henriku T-i v Trst marca 1918 iz Petrograda v Kopenhagen, danes v Kriegsarchivu, Dunaj). V mednarodnih strok. revijah ali v knjigi je obj. razprave o pozavarovanju (večinoma prejšnja predavanja) mdr. Die wirtschaftliche Theorie d. Rückversicherung. 1932 (tudi v angl., franc., indij. jeziku); Grundprobleme d. Rückversicherung, Mitt. d. versicherungswissensch. Vereines 1933; D. Risiko u. die Prämie, Zft f. gesamte Versicherungswiss. 1936 (Berlin); Die Rückversicherungsprovision, ihr Wesen … Dunaj 1937 (izd. Gesellsch. f. Fachwiss.) itd. Vsestransko je podprl izdajo temeljnega dela H. Sergowskega: Die Theorie d. Feuerversicherung. 1932 (prvič izšla v Lj. 1924, v rušč.). – Psevd.: C, C. Pleško (= verj. iz simpatij do svoje zaročenke, SBL III, 682), F., F. L. T., f. t., I. F., Iks., (.).

Prim.: osebni podatki v pogovoru 1945 v Pragi; osebni podatki (arhiv SBL); pisma A. Dermoti (NUK); r. matice Lj. – Trnovo; priglasnice matične službe (Uprava za notranje zadeve Lj.); podatki hčere Natalije iz Malmöja (dopis z dne 6. febr. 1969 pri Vidu Lajovicu, Lj.); Lončar 96–7, 173–4; izv. klas. gimn. 1894–900 in realke 1901–4, Lj.; M. Pavlova, Jsl odbor. Zgb 1924; D. Versicherung 1933, 825 (ob 50-letnici); H. Tuma, Iz mojega življenja. 1937, 419 sl.; P. Čeh, Slawische Rundschau 1940, 229; Trgovski list 1941, št. 78; NS 1949, 1122, 1125; J. Jovanović, Jsl dobrovoljački korpus u Rusiji. 1954, 152–3, 159; D. Šepić, Vjesnik historij. arhiva u Rijeci i Pazinu 1966/7, 231–2, 236, 247, 261, 271, 273, 277, 286; 1968, 211, 215, 217; B. Hrabak, Zbornik Historij. inst. Slavonije 1967, 308, 310, 312, 324–30, 333; D. Šepić, Italija, saveznici i Jsl pitanje 1914–8. Zgb 1970, 172; Nacionalni in socialni programi pri Slov. 1975, 85 (razst. katalog). – Slika: IS 1925, št. 121. Popravi zamenjave F.L.T-e s Henrikom T-o, v: J. Šlebinger, ZMS 1906, 205 (Veliki vrh–Rombon = Henrik); isti, Slov. bibliogr. za 1907–12, Lj. 1913, 178 (NZ 1909–10 = F. L. T.); R. Perović, Prilog bibliografiji srp. radničkog pokreta. Bgd 1957, 209 (Hajnrih = F. L. T.). Krm.

Kermavner, Dušan: Tuma, Ferdinand Lev (1883–1961). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi732523/#slovenski-biografski-leksikon (21. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine