Slovenski biografski leksikon

Truhlar Vladimir, teološki pisec in pesnik, r. 3. sept. 1912 v Gor. železničarju Francu in Mariji r. Malnerčič (županovi hčeri iz Divače), u. 4. jan. 1977 v Lengmoosu na Juž. Tirolskem, pok. v Lj. Osn. 1918–23 in meščan. šolo 1923–6 je obiskoval na Jesenicah (Gorenj.), klas. gimn. 1926–33 (z mat.) v Lj.; štud. je teol. v Lj. 1933–4, v Rimu 1936–41 na Gregoriani in bil 1941 prom. za dr. teol. z dis. Der Vergöttlichungsprozess bei Vlad. Solovjev (izšla v knjigi 1941 v Rimu); hkrati tu štud. filoz. 1934–6 in jo zaključil z licenciatom (Das Erkennen d. Existenz. 1936). L. 1939 bil v Rimu ord., nato spiritual 1941–5 v bogosl. semenišču v Lj., 1945–6 v Praglii; 1946 je odšel v Rim, stopil v jezuit. red in se 1948–50 specializiral v duhovni teologiji tu in v Münchnu, postal 1950 izredni, 1956 pa redni prof. duhovne teol. na Gregoriani do upok. 1975, ko se je vrnil v Lj. in živel v Dravljah. Na povabilo teološke fak. v Innsbrucku je od 1976 predaval predmet doživljajska teologija. V l. 1951–8 je ustanovil in gradil institut za duhovno teol. na Gregoriani. – Med študijem v Rimu se je T. poglabljal v približevanje teol. obravnavanja živi eksistenci človeka in sveta, vnesel v duhovno teologijo traktate o delu, prostem času, laištvu, strukturah in težnjah sod. sveta, o kritiki in kontestaciji v Cerkvi ter se ob tem posvetil posebno relig. izkustvu. T-jevo doživljanje absolutnega je postalo tudi predmet za dis. na univ. v Padovi (Marina Brusamolin, L'Assoluto, il mondo e la Rivelazione nel messagio poetico di V. T. 1976); z racionalno-izkustveno metodo je T. posegel še v pastoralno in moralno teologijo. S teh področij je veliko pisal, tako štev. knjige v tujih jezikih: De experientia mystica. Rim 1951; Antinomiae vitae spiritualis. ib. 1958, 1965⁴ (prev. v špan. 1964, v ital. 1967); Structura theologica vitae spiritualis. ib. 1959, 1965³; Problemata theologica de vita spirituali laicorum et religiosorum. ib. 1960, 1965²; Labor christianus. ib. 1961 (prev. v špan. 1963, v ital. 1966); Christuserfahrung. ib. 1964 (prev. v holand. 1965, v špan. 1966, v ital. 1968); Fuite du monde et conscience chrétienne d'aujourd'hui. ib. 1965 (prev. v ital. 1966); Teilhard u. Solowjew … Freiburg 1966 (prev. v špan. 1966, v ital. 1967); L'ora dei laici. Torino 1966 (prev. v špan. 1967, v portug. 1968); Sul mondo d'oggi … Brescia 1967; Concetti fondamentali della teologia spirituale. ib. 1971; Lessico di spiritualità. ib. 1973, 1974²; v slov.: Pokoncilski katoliški etos. Celje 1967 (ocene: BV 1967, 310–1; Cerkev v sed. svetu 1968, 52–4; Nova pot 1968, 131–6; prev. v ital. 1969); Katolicizem v poglobitvenem procesu. ib 1970 (ocene: BV 1970, 298 do 300; Cerkev 1971, 22, 61–3, 85–6; Nova M 1971, 7–10; Slovenija 1971, 31–3; Znamenje 1971–2); Leksikon duhovnosti. Celje 1974 (priredba ital. izdaje; ocene: Družina 1974, št. 45; 1975, št. 8; Nova M 1974, 436; Znamenje 1975, 92–5, 159–62); Glas v dnu. 1976; Doživljanje Absolutnega v slov. leposlovju. 1977 (ocena: Znamenje 1977, 547–8); Hoja za Kristusom. Celje 1978 (ocena: Znamenje 1978, 287–8).

Razprave in članki v inozemskih revijah: Revue d'ascétique et de mystique (1948, 1951), Gregorianum (1949, 1950, 1953, 1954, 1956, 1957, 1960, 1962), Nouvelle Revue Théologique (1949, 1951), Rivista di ascetica e mistica (1961), Ephemerides theol. Lovanienses (1962), Concilium (Intern. Zft f. Theol. 1968), Seminarium (1967, 1968), Revista de espiritualidad (1970) idr. knjigah in zbornikih (mdr. Acta congr. mariologici-mariani. 1954; Laics et vie chrétienne parfaite. 1963; Sainteté et vie dans le siècle. 1965); v slov.: BV (1944, 1966), Meddobje (B. Aires 1958, 1959, 1961), M (Trst 1966), Most (1969), Prostor in čas (1970), Znamenje (1971, 1972, 1973, 1974), Nova M (1970), Cerkev (1968, 1975), gesla v leksikonih: Lexikon f. Theologie u. Kirche. 1957; New Catholic Encyclopedia. New York 1967; Sacramentum mundi. An Enc. of Theol., New York 1968–70; Lexikon d. Pastoraltheologie. Freiburg 1972. - Že kot gimnazijec je T. pisal pesmi in jih obj. v dijaških listih: rkpisnem Zoreče klasje (1929), Žar (1930–2, ga tudi urejal), Naša zvezda (1931–3) in še v Mentorju (1929–33), M (1931–4) in DS (1934, 1939). Po daljšem premoru je v zamejstvu izdal dve pesn. zbirki: Nova zemlja. Buenos Aires 1959 in Rdeče bivanje. ib. 1961; v Sji pri MD: V dnevih šumi Ocean. Celje 1969 (ocene: Knjiž. glasnik MD 1969, 41–2; Nova pot 1970, 296–7) ter Luč iz črne prsti. Celje 1973 (ocene: Družina 1973, št. 34; Knjiga 1973, 466–7; Nova M 1973. 358–9). Uvršča se med postekspresionist. relig. pesnike. Postumno je izšla zbirka Kri in Motnordeči glas, 1979. – Psevd.: Iztok; Janez Langus; L. T.; V. T. - Prim.: osebni podatki; Zssl VI, 320, 331; M (Trst) 1966, 9–12; 1969, 199; 1970, 90–2; Družina 1970, št. 11, 11; NRazgl 1970, 700; Delo 1971, št. 69; Vjesnik u srijedu 1971, št. 885, 21–3 (s sliko); Meddobje 1972, 154–7; 1973, 220–31; Znamenje 1972, 89–96; 1975, 92–5; Knjiga 1973, 408–11; Osservatore Romano 1973, 8. nov.; Prostor in čas 1973, 189–92; A. Slodnjak, Obrazi in dela slov. slovstva. 1975, 457; BV 1977, 229–40 (z bibliografijo); Delo 1977, št. 3, 4, 5, 11; PDk 1977, št. 3; Slov. jezuiti 1977, 49–53. Slk.

Smolik, Marijan: Truhlar, Vladimir (1912–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi731210/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine