Slovenski biografski leksikon

Tribnik Karel, glasbenik, r. 18. okt. 1846 na Muti učitelju Jožefu in Margareti r. Skazedonik, u. 10. febr. 1918 v Jurkloštru (nečak Gregorja, gl. čl.). Bogosl. študij je opravil v Mrbu, 1872 bil ord., nato kaplanoval 1872–5 v Rušah, 1876–8 v Sl. Konjicah, 1879 do 1882 v Šentjurju pri Celju, 1883–92 na Teharjah in 1893 v Strmcu pri Vojniku (prej Nova Cerkev), od 1894 do smrti v Jurkloštru. V šol. letu 1910/1 je tudi poučeval v slov. razr. nižje gimn. v Celju.

T. je napisal članka Pisma o cerkv. petji (SGp 1883, št. 11, pril. 84, 335–6; gl. pripombe ib., pril. 90, 357–8) in Ljud. cerkv. petje (Straža 1916, št. 84); obsežno glasb. zbirko Cerkveni orglavec na deželi. I, II. Gradec 1884–5 (uredil stric Gregor, zbral in v samozal. izd. T.); v predg. poroča, da je uporabil: a) svojo zbirko napevov, ki jih je več let zbiral po lavant. škofiji; b) zbirko očeta Jožefa (r. 15. mar. 1819 v Rušah, u. 25. jun. 1885 v Slivnici pri Mrbu, gl. P 1885, 221 do 223), ki ga je »s svojo muzik. nadarjenostjo in mnogolet. izkušnjo« močno podpiral; c) da se opira na delo Venec cerkv. pesmi (verj. 3. in 4. izd. L. Herga, Venec sv. pesmi. I. II. Mrb 1882). Zbirka prinaša 224 skladb, na koncu II. zv. pa »Pristavek« s 3 pogl.: Kadencije, Predigre, Previjanje glasov (avtor Gregor T.); skladatelji (z redkimi izjemami) niso navedeni. Pesmi so postavljene tako, da je zg. sistem v violin. ključu in eno- do četveroglasnem (večidel pa dvoglasnem) stavku neposr. izvedljiv tudi v zboru za enake glasove, spodnji sistem v basovskem ključu pa namenjen instrumentalni spremljavi. – Zbirka je zanimiva po dvojem: 1) kot poskus izdaje cerkv. pesmi, oprt na poljudni cerkvenoglasb. repertoar na štaj. podeželju, zasnovan v izrazito proticecilijan. duhu v letu najbolj bojevitega razmaha cecilijan. reforme na Slov.; 2) kot instrumentalno zasnovan zbornik za cerkv. organista in ne zborovodjo oz. ne za pevski zbor, v tem smislu res »prva slov. orgljavska knjiga« (SGp 1918, št. 7). V cecilijan. taboru (L. Hudovernik, H. Sattner, SBL I, 358; III, 204–6) so zbirko grajali in odklonili (SGp 1885, št. 11, pril. 118, 470–1; pril. 121, 483–4; CG 1885, 41–6): a) izbiro pesmi, češ da so po glasb. značaju večidel posvetne, poskočne in za cerkv. rabo neprimerne; b) neizpiljeni glasb. stavek ter kompozicij. tehn. napake; Sattner še posebej, da je T. prezrl takrat osrednjo cecilijan. cerkv. glasb. zbirko A. Foersterja (SBL I, 183–4) Cecilija. T. se je v odgovoru Hudoverniku (SGp 1885, št. 19, pril. 120, 478) zagovarjal, da imej cerkv. glasba poljuden značaj, in skušal celo spodnesti njeg. ugotovitve o napakah v glasb. stavku, a brez uspeha; nasprotno, potrdil je omejenost lastnega obzorja. Svojih nazorov T. do smrti ni spremenil (gl. čl. v Straži 1916, št. 84) in se še 1916 ukvarjal z mislijo na 2. izdajo svoje knjige.

T-jev skladateljski poskus je skromen: Marche funèbre za orgle ali harmonij (gl. Cerkv. orglavec. II. 122–4). Prevedel je iz ital. Obiskovanje presv. zakramenta … od sv. Alfonza Ligvori. 1912. – Prim.: Cvetko III, 412; šematizmi lavant. škofije 1872 do 1918; Nekrologij lavant. škofije 1859–1959. Mrb 1959, 13; SGp 1885, št. 27 (s poročilom o smrti očeta Jožefa); 1902, št. 32; 1912, št. 33; 1918, št. 7, 8; CG 1916, 110; 1918, 22–3; Straža 1916, št. 86; 1918, št. 12; J. Mlinar, Celjski zbornik, 1958, 40; St. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji. 1972, 143; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice. II. Celje 1974, 215. Alc.

Ajlec, Rafael: Tribnik, Karel (1846–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi722538/#slovenski-biografski-leksikon (24. oktober 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine