Slovenski biografski leksikon

Toroš Mihael, cerkvenopravni strokovnjak, gor. škofij. upravitelj in nar. delavec, r. 12. avg. 1884 v Medani kmetu Francu in Katarini r. Grudina (po dom. pri Bevkovih), u. 29. dec. 1963 na Kostanjevici pri Novi Gor., pok. na Skalnici (Sv. gora) pri Gor. Osn. šolo je 1890–8 obiskoval v Medani, drž. gimn. 1898–906 v Gor. (z mat.), bil od 4. razr. dalje (1901) gojenec malega semenišča Andreanum. Prvotno željo, da bi študiral filozofijo, je opustil in po mat. vstopil v gor. bogoslovje, ga z odliko 1910 končal, vmes bil 1907–8 študijski, 1909–10 glavni semeniški prefekt, 1909 ord. Bil je 1910–1 kaplan v Dornberku, 1911 do 1914 v Braniku (Rihenberk), zaradi bolezni začasno upokojen se zdravil v raznih zdraviliščih (Gor., Češka, Dunaj). Ker se spričo soške fronte ni mogel vrniti v Gor., je začel 1917 štud. na univ. na Dunaju civilno pravo; 1918 se je sicer vrnil na Primorsko, v Medani prebil 1 leto, od avg. 1919 pa nadaljeval študij cerkv. prava na Gregoriani v Rimu, 1921 bil prom. (za bleščeč uspeh odlikovan z zlato spomin. medaljo). Po vrnitvi v Gor. je bil 1921–4 kanclist v škofij. pisarni, 1921–31 zapisnikar pri metropolit. cerkv. sodišču, hkrati od 1921–47 poučeval cerkv. pravo v gor. bogoslovju. Dec. 1922 je bil imenovan za prosinodaln. spraševalca cerkv. prava, od okt. 1923 še učil cerkv. zgod. v bogoslovju kot suplent, od 1930–7 redni prof. Dec. 1934 imenovan za častn. kanonika gor. stoln. kapitlja, 1935 infulirani prelat, 1936 apostolski protonotar. Hkrati je bil 1924–9 ekonom v gor. malem semenišču, 1935–41 član semenišk. gospod. sveta. – Izreden poznavalec cerkv. prava, strog in natančen, jasen in temeljit, je znal razvozlati še tako zapletene primere, zato 1931–47 preds. metropolit. sodišča v Gor. (prvostopenjsko za Gor.; drugostopenjsko za tržaško-koprsko, poreško-puljsko in videmsko škofijo), 1939–47 sodnik v zakonskih pravdah pri pokrajin. cerkv. sodišču v Benetkah, 1936–41 škofij. delegat v sodnih in kazenskih zadevah, 1941–7 član škofij. nadzorn. sveta. – L. 1947, ko je bila Primor. razdeljena na cono A in B, je zaradi izjemnih razmer prejel oblast birmovanja (dekanati Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija), ob priključitvi Primor. in Istre k Jsli pa imenovan (2. jul. 1947) za apostolskega administratorja poreško-puljske škofije v Istri z vsemi pravicami in dolžnostmi rezidencialn. škofa; dolžnost je prevzel 11. okt. i.l., se iz Gor. preselil v Poreč; od 28. febr. 1948 še upravljal jsl del gor. nadškofije, a bil zaradi težavn. in naporn. dela 1949 razrešen-poreško puljske uprave, vendar ostal do 1950 v Poreču, nato se preselil na Kostanjevico (Kapelo) k frančiškanom. Tu 1955–61 upravljal slov. del tržaško-koprske škofije v Jsli, od 1961 zaradi slabega zdravja in starosti obdržal le upravo nad jsl delom gor. nadškofije. – Ustanovil je in 1952 izročil svojemu namenu malo semenišče v Vipavi ter podpiral obnovo med vojno porušenih cerkva (Renče, Ponikve, Grgar, Gorjansko).

Nekaj cerkvenopravnih razprav je T. objavil v Folium eccl. arch. Gorit. 1928, 1931, 1933, 1934; kot apostolski administrator osnoval verski 14-dnevnik Družina (1. št. 7. maja 1952), sprva samo za Goriško, ki se je kmalu razvil v tednik za vso Sjo in izhaja do danes.

Po naravi nekoliko samosvoj (videz osornosti in oblastnosti, a dober po srcu), je bil T. zelo navezan na dom. zemljo in r. kraj (1943 rešil Medani zvonove, ko so jih Ital. hoteli odpeljati v pretopitev), ponosen, da je Slov., bogoslovce vzgajal v nar. duhu (1941 na škofij. sinodi v Gor. zahteval spoštovanje jezik. pravic Slov.), kar mu je prineslo med obema vojnama preganjanja, mdr. 1923 ni prejel drž. soglasja za profesuro cerkv. prava in je ostal brez redne prof. plače (javno protestiral proti izgonu slov. kapucinov 1923 iz Gor.); 1928 napadan po časopisju (gl. La Vedetta dell' Isonzo z dne 26. nov., 3. dec. 1928); 1934 prejel policij. opomin in za las ušel internaciji. V osvob. domovini se je zanimal za zamejsko versko in narodn. stanje, pozival k obrambi narodn. pravic in verskonar. položaja kor. Slov. (gl. Družina 1954, št. 1; 1958, št. 3); navezal stike z ljud. oblastjo, se trudil za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo (gl. pastirska pisma z dne 18. jan. 1951; škofij. okrožnice z dne 25. avg., 15. sept., 21. sept. 1951; 17. apr. 1952); ob ustanovitvi Ciril-Metodijskega društva 1949 potrdil osnutek društv. pravil, postal njegov član, a pozneje izstopil (gl. zbornik V nove zarje 1959, 213, 236–7, pogl. Dokumenti; Nova pot 1964, 1–3, 160–3); pomagal, da so v povojnih letih organizirali na Gor. ljud. misijone, spodbujal duhovne obnove za duhovnike na Kostanjevici, v prvih letih upravljanja polagal temelje zdravi in pristni vernosti (gl. pastirska pisma iz 1948, 1950, 1951, 1952, 1958), se zavzemal za versko svobodo in poučevanje krščan. nauka. – Prim.: škofij. okrožnice št. 264 (30. apr. 1952); 772 (4. avg. 1952); 1/64 (1. jan. 1964); cerkv. šemat. gor. nadškofije 1902, 1908, 1911–2, 1920, 1923–4, 1926, 1931, 1938, 1942; šematizem jsl dela gor. nadškofije 1959, 1962; Družina 1952, št. 1 (s sliko); 1954, št. 14 (s sliko); 1959, št. 7 (s sliko); 1961, št. 7 (s sliko); 1963, št. 3, 5 (s sliko); 1964, št. 2, 1–3 (s sliko); Delo 1963, št. 357 (s sliko); PDk 1963, št. 308 (s sliko); Katol. glas 1964, št. 1 (s sliko); Novi list 1964, št. 480; R. Klinec, KGMD 1965, 56–61 (s sliko); L. Zorzut, KMD 1965, 109–10 (s sliko); R. Klinec, Zgod. GMD. 1967, 29, 55, 106; Letopis apostol. admin. za Slov. primorje 1968, 4–5; Cerkev na Slov. 1971, 242, 243. Kralj

Kralj, France: Toroš, Mihael (1884–1963). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi715376/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine