Slovenski biografski leksikon

Tommasini Giuseppe, ital. (beneški) in kasneje prvi gor. tiskar, r. verjetno 1710 v Benetkah (?), u. 20. marca 1776 v Gor. Iz Benetk je prišel v Gor. na povabilo Karla Mihaela grofa Attemsa (ki se je pripravljal na ustanovitev gor. bogoslovja 1757), da bi tiskal škofij. odloke, pastirska pisma, molitvenike idr. bogosl. tekste. Tiskarno je T. uredil v nadškofij. dvorcu; ko je prvi njeg. tisk 4. jan. 1754 izšel, je bil označen s firmo »nadškofij. tiskarne«. Skoraj 20 let (gotovo pa vsaj 15) je bil T. edini tiskar v Gor. - vse tja do l. 1773, ko je prišel v mesto 2. tiskar, Valerio de Valeri. Med T-jevimi tiski je tudi furlan. prevod Vergilove Eneide, delo G. G. Boszia (La Eneide di Virgili in viars furlans berneschs …, 1775).

T-jev sin Giacomo (u. 1798), ki je bij bolj slabo vešč tiskarstva, se je po očetovi smrti povezal s podjetnim literatom Gius. Colettijem, 1778 sta si pridobila »privilegium imperiale impressorium« in tiskala odslej vladne odloke, uradne in šol. publikacije, izdaje gor. Arkadije, dela avtorjev kot: Barzellini, Cappellaris (zemljevidi), Capriani, Coletti, R. Coronini, C. Goldoni. Med temi tiski je za Slov. pomembna Raccolta di composizioni e di poesie italiane, latine, francesi, friulane, tedesche, cragnoline, inglesi, greche, ed ebraiche fatte in occasione che Giov. Filippo Cobenzl barone di Prosek… ecc… fu commissario … al Congresso di Teschen … nel di XIII. maggio 1779. Gor. V njej je nepodpisana pesem J. Japlja (SBL I, 382–5) ter ena Andreja Lavrina, župnika v Šempetru pri Gor. L. 1782 je T. odprl v mestu tudi knjigarno, a i. l. je prišlo do ukinitve gor. grofije, zato sta T. in Coletti skušala tiskarno rešiti ter sta odprla podružnico v Trstu, ki je delovala 1784–6. Po Colettijevi preselitvi v Trst se je T. povezal z židov. učenjakom Elijo Morpurgom in tako tiskal tudi hebrejske knjige, saj si je tiskarna omislila grško in hebrejsko črkovna gradivo. Po T-jevi smrti se je Coletti poročil z njeg. vdovo, podjetje preimenoval v Ditta fratelli Tommasini. Natisnili so eno samo slov. knjigo - Mali nemško-slovenski katekizem za ljudske šole na Goriškem (1800). Coletti je tiskarno nameraval preseliti v Koper, a je životarila v Gor. še do 1803. - Prim.: mrl. matice III za 1776 (stolna župnija v Gor.); pismo nadškofa Attemsa papežu Benediktu XIV. 15. febr. 1754 (zasebni arhiv družine Attems); A. Mulitello, C. M. Attems, primo arcivescovo di Gor. Trieste (1972/3, rkp. diplom. delo); Kidrič, Zgod. I, 198; Plesničar, 7; Primorski SBL 1, 23, 191; Nachricht an den Liebhaber d. hebräischen Literatur… 1873; H. F. Brown, The Venetian Printing Press … London. 1891, f. 139, 231 (o T-jevi beneški dobi delovanja); F. A. Bisiach, Le origini della stampa a Gorizia. 1937; G. Manzini, L'arte della stampa a Gor. nel secolo XVIII. Gor. 1963; isti, Scrittori e stampa in friulano a Gor. 1969; B. Berčič, Tiskarstvo na Slov. 1968, 94, 377; G. Comelli, Le origini della stampa a Gor. 1969; B. Gerlanc, Tisk slov. knjige na Prim. od začetkov do konca 1918 (Jadranski kol 1970, 161–2; tudi p. o.); A. Gspan, Cvetnik … I. 1978, 224, 296–7. Brj.

Brecelj, Marijan: Tommasini, Giuseppe (okoli 1710–1776). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi709259/#slovenski-biografski-leksikon (2. marec 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TOMMASINI Giuseppe (Josip), prvi gor. tiskar, r. okoli 1710 v Benetkah, u. 20. mar. 1776 v Gor. Na poziv gor. nadšk. grofa Attemsa se je T. 1753 preselil iz Benetk v Gor. in tam 4. jan. 1754 odprl tiskarno v škof. dvorcu (Stamperia Arcivescovile) z namenom, da bi tiskal predvsem po naročilu gor. cerkv. oblasti škofij, odloke, pastoralna pisma, molitvenike, bogoslovne tekste itd. V kratkem pa je začel tiskati tudi po naročilu posvetne oblasti (odloke, razglase, lepake) in privatnih interesentov (predvsem besedila za gledal. prireditve, kronike in druge spise domačih avtorjev). Do 1773 (po dovoljenju gor. oblasti 25. nov. 1772), ko se je naselil v mestu čedajski tiskar Valerio de Valeri, je bil T. edini tiskar v Gor. Med njegovimi tiski naj omenimo 1775 prevod Vergilove Eneide v furlanščino, ki ga je napravil gor. opat. Giovanni Giuseppe Bosizio (Busìz).

T-jev sin in naslednik Giacomo (Jacob, u. 1789) je pridobil sodelavca, učenega literata G. Colettija, ki je bil po rodu iz Rima. Skupaj sta tiskarno razširila s priključitvijo nem. tisk. z gotskimi črkami, pridobila 1778 »privilegium imperiale impressorium«, nabavila hebrejsko in grško črkovno gradivo. Tiskala sta vladne odloke, uradne in šol. publikacije, dela domačih in občasno tudi tujih avtorjev (G. B. Barzellini, M. di Strassoldo, L. Cipriani, G. Coletti, R. Coronini, G. Guelmi, L. Da Ponte, P. F. Scati, C. Goldoni), predvsem pa spise članov gor. društva Colonia degli Arcadi Romano-Sonzaci, ki ga je 1780 ustanovil Coletti. 1782 sta odprla tudi knjigarno, ki je bila med prvimi v Gor. 1779 sta natisnila zbirko Raccolta di composizioni e di poesie italiane, latine, francesi, friulane, tedesche, cragnoline..., v kateri je mdr. pesem A. Lavrina (PSBL II, 260), žpka v Šempetru pri Gor. Na predlog svojega sodelavca je T. 1784 odprl v Trstu podružnico gor. tiskarne in prepustil vodstvo G. Colettiju, ki je že po dveh letih postal njen lastnik. 1805 je tu izšla drobna verska knjižica Pasjon, ki je edini slov. tisk iz Colattijeve tiskarne. V teh letih je T. navezal stike s hebrejskim učenjakom in pristašem Haskale (tj. hebr. razsvetljenstva) Elijo Morpurgom iz Gradišča ob Soči. Na njegovo pobudo je 1783 tiskal knjigo Esame ad un giovane ebreo, ki jo je napisal S. Calimano. Po Colettijevi preselitvi v Trst je T. nadaljeval svoje delo in od 1788 dalje tiskal predvsem po naročilu vladnih oblasti (zakonodajne tekste) in s tem pridobil stalno in dobro plačano delo. Po njegovi smrti je tiskarna delovala do 1803. V njej so 1800 natisnili samo eno slov. knjigo: Mali nem.-slov. katekizem za ljudske šole na Goriškem, ki predstavlja prvi gor. slov. tisk. Važnejši T-jevi tiski: P. A. Codelli, Gli scrittori friulano-austriaci degli ultimi due secoli (1783-1785); G.A. Capellaris, Carta delle Contee di Gor. e Gradisca e del Friuli Veneto (1782, ponatis).

Prim.: SBL IV, 122 in tam navedena liter.; Morelli III, 275, 298, 312; G. Fumagalli, Lexicon typographicum Italiae, Firenze 1905, 63, 174–75, 436; F. A. Bisiach, Gorizia, la Regina dell'Isonzo e l'arte della stampa, Gor. 1931, 4–5; G. Comelli, La stampa in Friuli nel 700, Udine 1958, 27; Isti, L'arte della stampa nel Friuli-Venezia Giulia, Udine 1980, 12, 28, 191–94, 200; Czoernig, 1969, 704; E. Marini, Stampa e editoria nella Venezia Giulia, v Enciclopedia monografica del F.-V.G., Udine 1979, vol. III, pt. II, 939–52; M. De Grassi, Cultura, impegno scientifico e arte della stampa, v Maria Teresa e il Settecento Goriziano, Gor. 1981, 131–44; Isti, Arte della stampa e periodici, v La scuola, la stampa, le istituzioni culturali a Gor. e nel suo territorio, Gor. 1983, 60, 138–39; A. Martina, Karel Mihael iz rodovine grofov Attems, v M. d'Attems primo arcivescovo di Gor. 1752–1774, Gor. 1988 I, 27.

Vh

Vetrih, Jožko: Tommasini, Giuseppe (okoli 1710–1776). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi709259/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (2. marec 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine