Slovenski biografski leksikon

Tomc Matija, glasbenik, r. 25. dec. 1899 v Kapljiščih pri Metliki kmetu Matiji in Mariji r. Žugelj, živi v Domžalah. Obiskoval je osn. šolo 1906–10 v Podzemlju, 1910–2 v Nov. mestu, gimn. 1912–3 tu in 1913–20 v Šentvidu n. Lj. (z mat.), 1920–4 teol. fak. v Lj. in bil 1923 ord. Kot gimnazijec se je učil v Nov. mestu harmonij pri Ign. Hladniku (SBL I, 323–4), drugih inštrumentov in zborovodstva v Šentvidu n. Lj. pri V. Hybášku (ib., 360), kot bogoslovec kompozicije pri S. Premrlu (ib. II, 490–1). Po kaplanski službi 1924–5 v Mokronogu je med 1926–30 štud. kompozicijo (deloma pri Fr. Schmidtu) in orgle na dunajski drž. akad., kjer ga je osvojila pregledna oblikovna in kontrapunktična zgradba Bachovega polifonega stavka. V l. 1930–40 je bil prof. glasbe na gimn. v Šentvidu, 1940–6 na klas. gimn. v Lj., vmes 1932 do 1947 poučeval orgle pri GM, na Drž. konservatoriju in AG; 1948–73, ko je šel v pokoj, je bil župnik v Domžalah. - T. je od 1934 častni član Akad. pev. zbora, nato tudi njeg. dediča Akad. pev. zbora Tone Tomšič; 1951–8 član znanstv. sveta Inšt. za narodopisje pri SAZU, je član medškofij. glasb. sveta.

T. sklada cerkv. in posvetno, predvsem vokalno glasbo. I. Cerkvena: maše: 4 lat. in 9 slov. za mešani zbor in orgle, mdr. Immaculati Cordis Mariae, 1943; Missa Jubilaei, 1960; Na čast sv. Cirilu in Metodu, 1969; na neliturg. besedila: Stopil bom k oltarju, 1932; Dijaška maša, 1942 (in 3 druge); rekvieme: lat. Requiem za glas in orgle, 1942 (opalogr. 1948); tri slov., od teh na neliturg. besedilo Prva maša za rajne (za srednji glas in orgle), 1960; kantate: Križev pot (besed. V. Taufer), izv. 1942; Slov. božič. Glasb. slika po slov. Ijud. napevih, 1938; idr.; oratorije na biblijsko besed.: Sedem Jezusovih besed, 1933 (z dopolnilom Kruh iz nebes, 1935); Odrešenik sveta (izv. 1935 na lj. evhar. kongresu); veliko zbor. pesmi in liturg. skladb za prenovljeno bogoslužje, mdr. Spev po prvem berilu: Advent, Božič (Psalma 84, 97), 1970.

II. Posvetna: skladbe za klavir, za inštrumente s spremljavo klavirja idr. zasedbe, mdr.: Rondo za dve violini in klavir, 1929; Variacija na narodni napev, 1942; Voznica, pasakalja in fuga za dva klavirja, 1942; Elegija in capriccio za violo in klavir, 1964; za simfonični orkester idr. velike sestave: Nizki rej, 1937 (suita koroških plesov); Variacije na nar. pesem od kneza Marka, 1941 (prirej. tudi za klavir 4-ročno, 1942); Pomlad v Beli krajini, 1952 (glasba za istoimenski film); Suita belokranjskih plesov, 1962 (baletna glasba, za tamburaški ork., rkp., tudi magnetof. posnetek); kantate: Dolenjsko ženitvovanje, 1951; Stara pravda, izv. 1956; Janičar, izv. 1968; Adam Ravbar, izv. 1969; Turki na Krumperku, izv. 1970. Sem sodita tudi spevoigri Kruhek spi. 1935; Rdeča kapica. 1935 ter ciklus 4 pesmi za meš. zbor Izgnanci, 1964 (rkp, besed. J. Vovk). Zložil oz. izdal je štev. posamezne vokalne skladbe, samospeve na razna besedila, mdr.: C. Vipotnik, Žalostinka, 1958; N. Maurer, Cekini, 1960; M. Golar, Večer na vasi, 1970 (vse v rkp). Za moškezbore (veliko jih priredil za meš. zbor na ljud. motiv) mdr. Marija in mlinar, izv. 1934; Lepa Vida, izv. 1935; Voznica, izv. 1935; na besed., mdr. D. Kette, Dekličino premišljevanje (s sopr. solo) 1960; M. Hartman, Zeleni Jurij, 1970 (rkp). Mešane zbore: na ljud. motiv, mdr. Galjot, 1942; Pomladanska romanca, 1944; Belokranjska napojnica, 1963; na domoljubna besed., mdr.: A. Gradnik, Nar. motiv, 1949; C. Vipotnik, Pesem svitanica, 1959; Fr. Eller, Na Gosposvetskem polju, 1959; Doma, 1964; Iv. Trinko, Majska noč, 1963; J. Vovk, Naša beseda, izv. 1970; A. Kokot, Zdravica, 1970, rkp; Mirj. Tozon, Dražgoške žrtve, 1970, rkp. Ženske zbore (bolj redko), mdr. na besed. M. Hartman, Mrak, 1970, rkp. Mladinske zbore (številne), eno do štiriglasne, mdr. na besed.: S. Kopriva, Tja gremo, kjer so grobovi, 1959, rkp; L. Stanek, Plevice, 1961, rkp; S. Vinšek — V. Rudolf, Doma, 1964, rkp; Gr. Strniša, Prepelica, 1966; folklorni motivi, mdr. Venček belokranjskih, izv. 1961; več kanonov, mdr. na besed. Maksa Simončiča, Anka zaspanka, 1965, rkp. Priredbe za razl. vokalne sestave govoré o oblikovanju svojskega odnosa do nar. in umetnega izročila, mdr. Dolenjska napojnica, 1961, rkp; Kralj Matjaž in Marjetica, izv. 1962; G. Riharja (SBL III, 102), Veseli godec, 1963, rkp; Damon na Melito (besed. U. Jarnik) je večkrat priredil, nazadnje 1967; Po gorah grmi in se bliska, 1973, rkp.

III. Izdal je štev. zbirke, mdr. skladb za orgle: Preludij in fuga v E-duru. 1935; 4 zbirke preludijev, 1935, 1937, 1960, 1962; 45 preludijev za orgle. I. 1960; II. 1962; nabožnih pesmi: Blagoslovne pesmi (deloma za meš. zbor z orglami) 1937; Oj sončni maj. 1938 (za meš. zbor s spremlj. orgel); Srce žari v ljubezni (za meš. zbor) 1949; Pet postnih pesmi (za meš. zb.) 1958; 3 zbirke za žen. oz. mladin. zbore, mdr. Tam v dolu (za mlad. zb.) 1972; več mladin. skladb, mdr. Za malega pianista. 1942, 1957²; zborovske (za moš. zb.); Belokrajinske. 1934 (tudi za meš. zb. 1935); Slov. narodne pesmi. 1954; samospevov: Sedem kor. narodnih. 1946; Sedem nar. pesmi. 1965; Pomladne pesmi. 1966; Oglar … (8 skladb) 1971. Sodeloval je s pesmimi in priredbami v revijah CG (1925–41), Nova muzika (1928), Zbornik (Gor. 1928), Pevec (1932, 1934–8), Naši zbori (1947–53), Grlica (1951–), zbirkah in pesmaricah (največ z L. Kramolcem), mdr. v: Narodni praznik. 1929; V. Vodopivec, Zdrava Marija. 1933; J. Zazula, Rudno bilo. 1935; Slava Slomšku. 1940; Zbirka pokrajinskih pesmaric. (zv. 2, 3) 1948–52; Slov. pesmarica I–III. (1963–9). - Napisal je glasb. teoret. razpravo Modulacije. 1938 (samozaložba), glasbena poročila in članke v CG (1925–44), DS (1933–6; 1940, 429; 1941), S (1931–45), Sv. Cecilijo (Zgb 1972, št. 3–4 o slov. cerkv. glasbi).

Neodvisen od sodobnih tokov, tesno naslonjen na glasb. izročilo zlasti nekat. slov. pokrajin (Bela krajina), sklada T. v izrazito strogih, toda jasnih polifonih oblikah, kjer zlasti mojstrsko izpeljuje kromatiko in zapletene modulacije. Osnovno izrazno sredstvo je T-u ritem, v splošnem na račun melodije. - Prim.: osebni podatki; Veselovo gradivo; M 1935, 231–2 (z reprod. portreta B. Jakca); S 1936, št. 49; 1937, št. 185; 1943, št. 83 (s sliko); Vestnik Društva Jeglič 1939, št. 16; 1940, št. 23–4 (V. Snoj); Koncertni spored Križev pot, 1943 (s sliko); SN 1943, št. 87, 92; M. Lipovšek, Slov. glasb. revija 1955, 41; 1956, 15; Z. Kumer, APZ Tone Tomšič … 1956, 41–3; SPor 1956, št. 62; Grlica 1960, 10; Naši zbori 1960, 41–2; Kompozitori i muzićki pisci Jsle. (Bgd) 1968, 598; T. Ravnikar, Občinski poročevalec 1969, št. 10 (s sliko); J. Bitenc, Naši zbori 1969, 5–6 (s sliko); KMD 1970, 116–7 (s sliko); S. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji. 1972, pass., 163 (slika); J. Trošt in I. Merlak, Družina 1973, št. 28 (s sliko); Teh naših 40 let. Lj. 1975, 45 (s sliko); VMrb 1979, št. 59 (s sliko); E. Škulj, Bibl. kazalo CG. 1978; Delo 1979, št. 299. Ktn.

Kartin-Duh, Monika: Tomc, Matija (1899–1986). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi706298/#slovenski-biografski-leksikon (16. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine