Slovenski biografski leksikon

Tomažič Gabrijel, botanik, fitocenolog, r. 23. marca 1899 v Roču pri Buzetu (Istra) načelniku orožn. postaje Francu in Ivani r. Bizjak, u. 12. maja 1977 na Vrhniki, pokopan v Ljubljani. Osnovno šolo je 1906–12 obiskoval v Vipavi, gimn. 1912–20 v Gor. (z mat.), vmes mob. 1917–8 na ital. bojišču. Štud. je na fil. fak. v Lj., 1928 dipl. iz botanike, zoologije s primerj. anatomijo, geologije s paleontologijo ter fiziologije; 1940 bil prom. z dis. Asociacije borovih gozdov v Sji. L. 1929 je bil na specializaciji pri prof. E. v. Tschermaku na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju, 1946–7 pa pri akad. Iv. žukovskem na Inšt. za aplicirano botaniko v Moskvi (Timirjazova akad.). Služboval je 1929–43 kot asist., 1943–6 docent, 1946–72 pa kot izr. prof. za botaniko na fil., naravoslovno-matem. oz. biotehn. fak. v Lj., 1972 upok. Predaval še 1938–41 tehn. botaniko na tehn. fak., botaniko ter zdravilne rastline na tečajih za farmacevte (1941) in na VPŠ, genetiko agronomom na FAGV (1948–52), gozdar. ekologijo ter fitocenologijo gozdarjem 1949–52 in 1957 do 1962 prav tam; na tečajih za nabiralce zdraviln. rastlin, za čebelarje, za lesarje, obrtnike ter v Prirodosl. društvu Sje. - T. je bil dopisni član L' association internat. de phitosociologie (Montpellier), Internat. Vereinigung f. Pflanzensoziologie (Hannover); med študijem na lj. univ. je dobil svetosavsko nagrado za temo o žitnih hibridih. - Kot asist. pri prof. Jesenku (SBL I, 409) se je T. usmeril v botaniko, genetiko, selekcijo, kot slušatelj z njim sodel. pri hibridizaciji žitnih vrst, kasneje (prof. S. Hrovatić) se usmeril v fitocenologijo, vendar se vedno bolj posvečal raziskovanju vegetacije, rastl. združb in florist. vprašanjem travnikov, pašnikov ter gozdov na Slov. Napisal je štev. fitocenol. študije in razprave, mdr. v GV (1925, 1928, 1930, 1939), RAZU in RSAZU (1940, 1942, 1949), zbornikih: Prirodosl. društva (1939, 1941, 1946), I. speleol. kongresa v Postojni (1955); s področja genetike razpravo Genetični seminar (Evgenika 1935–8), tu kot prvi univ. učitelj obdelal tedanja biol. spoznanja, teorije o hromosomih, mutacijah, modifikacijah in dedovanju po Mendlu ter njegovih naslednikih; o zdravilnih zeliščih (morski pelin) v Acta pharm. Jugoslavica (1952 s sodel.), Nova proizvodnja (1953) ter izdal knjigi: Botanika za višje razr. sred. Šol. 1947, 1952² (z L. Detela, J. Lazarjem, A. Piskernik; 2. izd. predelana in dopolnj.); Zdravilna zelišča in gozdni sadeži. 1950 (s S. Logarjem, V. Veluščkom). Izdelal je 22 elaboratov in 17 fitocenol. kart za manjše in večje predele Sje, mdr. karto Golovca (1932), prvo te vrste v Jsli, in prikazal postopen razvoj gozdne vegetacije, podal smernice za gojenje in vpeljavo novih drevesnih vrst. Več obširnih del je ostalo v rkp, terenske raziskave pa neobdelane v konceptih. - Prim.: person. evidenca Biotehn. fak. Lj.; arhiv internih izdaj Inšt. za gozdno in lesno gospodarstvo Sje, Lj.; ULj 37; ULj 1969, 575–6; Vprašanja naših dni 1947, 482–3; Spominski zbornik Biotehn. fak. univ. v Lj. 1947–67, 120; ibid. 1947–77, 273–4; Delo 1977, št. 110, 112. Adč.

Adamič, France: Tomažič, Gabrijel (1899–1977). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi704846/#slovenski-biografski-leksikon (19. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine