Slovenski biografski leksikon

Thanner (Tonar, Tonnar, Tanner) Gian Paolo (Giampaulo, Zuan Paulo), furlanski slikar in rezbar zgodnj. 16. stol., ki je slikal tudi na Slov. Morda je bil sin, gotovo pa ne učenec precej kvalitetnejšega slikarja in rezbarja Leonarda (sina Gerarda T-ja iz bavarsk. Landshuta, zato tudi »Tedesco«, ki se je udomačil v Furlaniji in u. med 1498–501); T-jeva mati je bila bržčas Furlanka, oblika priimka Tonnar (kot se je sam podpisoval) pa kaže na karnijsko narečno obliko. L. 1501 je menda bival v Čedadu, pozneje se je preselil v Tarcento in se tu oženil.

Najstar. T-jeve freske so datirane z l. 1509, najpozn. z 1538; geografsko je njeg. delo omejeno na osrednjo in vzh. Furlanijo (na sev. do Gemone, na vzh. do Kobariškega kota). Na Furlanskem dozdaj poznamo freske v krajih: Magredis (c. S. Pietro, 1509), Segnacco (S. Eufemia, 1512), Racchiuso (1518?), Laipacco (San Giuseppe, 1524), Ramandolo (S. Giovanni, 1525), Butrio (S. Stephano, 1533), Variano (S. Leonardo, 1533), Nimis (Madonna della Pianella, 1534), Adorgnano (S. Pelagio, 1535), Palazzolo della Stella (c. »del Suffragio«, 1538), Premariacco (S. Mauro, S. Rocco), Camino di Butrio (S. Giacomo), Gemona (S. Maria la Bella), Artegna (S. Martino), Varmo (Sta. Marizza), Primulacco (S. Nicolo), Reana (S. Maria degli Angeli). S tempero slikani olt. tabli sta se ohranili v Ribisu (S. Giacomo) in v Ronchisu di Prestento (S. Urbano, 1514). Nekat. freske so T-ju le pogojno pripisane, druge spet omenjajo arhiv. viri; enako je s plastikami, ki naj bi jih bil 1522 izrezljal za c. S. Floriano v Adorgnanu. Na Slov. poznamo doslej dve T-jevi deli: ok. 1520 je s freskami okrasil prezbit. v c. sv. Andreja na Svinih pri Kobaridu; malo pozneje v pokopal. c. sv. Katarine v Borjani. Neprepričljivo so T-jevemu krogu pripisane freske v Marijini c. na Kontovelu n. Trstom (le slogovno vzporedne T-ju). — V T-jevem delu ne opazimo večjega stilnega razvoja, razen da v poznejših slikarijah kaže večjo kompozicijsko svobodnost in prostorsko zračnost; na splošno ohranja še poznogot., alpski ikonogr. koncept, tega pa povezuje z beneškimi renesanč. stilnimi prvinami ter z ne docela razumljenimi likovnimi novostmi iz kroga Gianfrancesca da Tolmezzo, Pellegrina in Pordenona. Morda je bil vsaj delno njegov učitelj Gian Pietro di San Vito (avtor fresk v c. S. Daniele pri Zuglianu, 1520); na splošno se T. na poljuden način vključuje v furlan. slikar. krog ok. 1510–20. V slov. spomeniškem gradivu je T-jevo delo vabljivo kot primer poljudne renesanse in kot vzporedje s poznim delom slik. Jerneja iz Loke, T-jevega sodobnika v Ben. Sji, najbrž celo tekmeca. Prav freske v Borjani sodijo celo med T-jeve najboljše. V okolici Kobarida smemo pričakovati še novih odkritij. — Prim.: Gius. Marchetti, Sot la nape 1957 (Videm), št. 4, 5–13 (z bibliogr. star. lit.); isti, ib. 1958, št. 2, 1–5; F. Stelè, Umetnost v Primorju. 1960, 83 sl.; isti, Slikarstvo v Sji od 12. do 16. stol. 1969, pass.; isti, ZUZ 1965, 206; Gius. Marchetti, Le chiesette votive del Friuli. Videm 1972, pass.; Gius. Bergamini in C. Mutinelli, Affreschi del Friuli. Videm 1973, XLIV. Cc.

Cevc, Emilijan: Thanner, Gian Paolo. Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi697426/#slovenski-biografski-leksikon (17. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine