Terseglav, Franc (1882–1950)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Terseglav Franc, časnikar, urednik, strok. pisec, esejist in prevajalec, v Lj. r. 17. febr. 1882 orožniku Francu Dobrètu in Neži Terseglav ter u. 23. okt. 1950. Osn. šolo in gimn. je obiskoval 1892–6 v Pulju, 1896–900 v Kranju in 1900–1 v Lj. (z mat.), nato štud. bogoslovje 1901–3 v Gor., 1904–5 v Lj., vendar ni bil ord., temveč se je posvetil časnikarstvu. Nastopil je 1905 službo pri Kat. tisk. društvu v Lj. in odslej delal v uredn. S, poleg tega s prekinitvami štud. filozofijo na univ. v Gradcu, na Dunaju in jo zaključil v Lj. Med 1. svet. vojno je bil ujet na ruski fronti, 1915–20 živel v Sibiriji (član prvega odbora, ki je zbiral prostovoljce) in na Daljnem vzhodu, med 2. svet. vojno pa kot rezerv. častnik mobiliziran, ujet in do 1942 v nem. voj. ujetništvu; po vrnitvi v Lj. je dalj časa skrival pesnika Ivana Roba (SBL III, 181), ki je tudi že prej več let užival gostoljubje T-ove družine.

Časnikar in publicist. Največ mnogovrstnega dela je opravil 1905–45 pri S, 1913–4 in 1925–7 bil njegov glavni urednik; pisal načelne članke oz. uvodnike včasih signirane, večinoma anon. Sodeloval je pri tednikih Naša moč, Pravica, Večerni list, revijah Č, KO, Križ na gori, Ogenj, 1909–12 bil glavni urednik orlovskega glasila Mladost, tu priobčeval izobraževalne članke za mladino. Bil je sourednik SMl (povojn. glasila kršč. soc. gibanja), prvi letnik 1922 ur. z A. Gosarjem (SBL I, 234–5), od 2. letn. dalje, ko se jima je pridružil E. Besednjak (ib., 35), je urejal kult. del, bil do 1925 eden najvidn. sodelavcev. T. je pisal še polemike, glose, strok. razprave, eseje, študije, ocene in poročila, veliko predaval, posebno v mladin. krožkih in na zborovanjih (Orli, Razor, križarji). Filozofska, nravna, verska in metafizična vprašanja so T-a močno pritegovala, o tem pričajo članki in razprave v Č (op. ur.: KO in Č) 1905–10, mdr.: Pravi in nepravi monizem (1905, 321–8), Še enkrat Haeckel kot filozof (ib., 405–8), Kaj je resnica (1907, 145–51), Vzroki in pojavi moderne moralne krize, Bistvo in metoda moderne etike (1909, 289–307; 385–96), Svobodno krščanstvo (1910, 441–55), tudi druga verstva, predvsem islam (1913, 47 sl.) oz. budizem (1911, 17–25; 97–111; 144–61; 289–300; 386–95). Kot Fr. Grivec (SBL I, 261) je bil tudi T. vnet zagovornik združitve zah. in vzh. Cerkve (Križ 1929, 66–79, 153–9). Za njegov nazor so tudi značilni članki in razprave o socialn. vprašanjih, mdr. v KO (1905, 237–46), SMl (1922, 6–10; 1924, 30–2), Č (1927/8, 211–39; 1932/3, 1–10, 196–202). V leposlovju se je poskusil s prozo Lazarjev sen (DS 1906, 193–5), napisal več slovstv. ocen, mdr.: Cankarjev Križ na gori (S 1905, št. 85–6), Martin Kačur (DS 1907, 137), A. Funtek, Tekma (ib. 1912, 116, anon.) in F. S. Finžgar, Naša kri (ib. 1912, 75–7), Pod svob. soncem (1913, 72–3); vrsto gledal. poročil, mdr. I. Cankar, Za narodov blagor (S 1906, št. 281), Pohujšanje v dol. šentflor. (ib. 1908, št. 24); povsem odklonilna kritika farse je bila povod, da ga je Cankar zavrnil v Beli krizantemi; Al. Remec, Pavla (S 1912, št. 185); liter. študije in članke, mdr. Essay o hrv. in slov. moderni (KO 1904, 79–90), Fogazzarov »Il Santo« in Dostojevskega »Bratje Karamazovi« (ib. 1906, 133–52), S. Gregorčič (Č 1907, 6–18), G. Carducci (ib. 1907, 241–56), M. Gorki (DS 1936, 318–22). Objavil je knjige: Zlata knjiga slov. orlov. Lj. 1910 (psevd. Urbanus); Sveta Rusija. 1920 (s Fr. Steletom, SBL III, 465–8); Med nebom in zemljo. 1931 (MK 44, o Tereziji Avilski); Pomen verskih vrednot za človeško družbo. 1944 (Sodobna vprašanja 5.); prevedel pa mdr. N. Gogolj, Ukrajinske povesti. 1943 (Slovenčeva knjižn., z uvodom); F. W. Fabre, Duhovna rast kršč. človeka. 1944 (z uvodom in spisom o zgod. kršč. mistike).

T. je ena najvidnejših osebnosti t. i. katol. gibanja na Slov.; v prvih desetletjih našega stoletja je veljal v okviru tedanje SLS za privrženca skrajnega levega krila. Učenec A. Mahniča (SBL II, 7–12) in J. E. Kreka (ib. I, 559–65) ju je kot samostojen mislec v marsičem prerasel. Na evolucijo T-ove miselnosti o soc. vprašanjih so očitno vplivali veliki zgod. dogodki in družb. premiki, predvsem svetovna vojna in oktobrska revolucija. — Psevd.: Urbanus, F. T. — Prim.: EJ VIII, 382; MohBibl 522 (kazalo); NE IV, 795; RazstSN 239–62; SGL III, 724; Zssl VI, 116; Izv. klas. gimn. Lj. 1901/2; Catalogus cleri … labac. 1904/5; Križ 1929, 60; Beseda 1932, 59; tg (= Tone Gmajner), SPor 1950, št. 253; J(anez) F(abijan), KMD 1952, 221–3 (s sliko); Iv. Rob, ID I. 1965, 16, 71 (uvod V. Smoleja); Fr. Koblar, S. Gregorčič. 1962, 312–3, 421; F. Verbinc, Filozofski tokovi na Slov. 1967 (kazalo); Fr. Vodnik, Prevrednotenja. 1971, 345; Fr. Dobrovoljc, Cankarjev album. 1972, 98 (slika), 277. — Slika: IS 1925, št. 50 (karikatura). Vdk.

Vodnik, France: Terseglav, Franc (1882–1950). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi694295/#slovenski-biografski-leksikon (23. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine