Slovenski biografski leksikon

Terčelj Filip, prosvetni organizator, publicist, nabožni pisec, pisatelj in pesnik, r. 2. febr. 1892 v Šturjah na Vipavskem kmetu Janezu in Mariji r. Rustja, u. 7. jan. 1946 v Davči (Selška dolina). Obiskoval je škofij. gimnazijo v Šentvidu 1905–13 (mat. 1913), bogosl. v Lj. (ord. 1917), bil kaplan v Škofji Loki 1917–21, nato študiral na soc: pedag. fak. v Kölnu, metode prosvetnega dela v Kolpingovih ljudsko-prosv. ustanovah v Münchnu-Gladbachu. L. 1922 je v Gor. ustanovil in bil tajnik Prosv. zveze, duhovni vodja in katehet v slov. zavodu Alojzijevišče, član ožjega književn. odseka GMD 1924–9, ko je fašizem zatrl vse delo. Po smrti bazoviških žrtev je bil T. zaprt 30. dec. 1931, obsojen 1932 na 5 let konfinacije v Campobasso, čez leto dni po posredovanju cerkv. oblasti izpuščen, ni pa smel opravljati nobene službe. Umaknil se je v Lj., tu bil 1934–45 suplent in prof. verouka na II. drž. gimn. in kurat v prisilni delavnici, kjer je zbiral dijaštvo in prirejal številne glasbeno-gledališke predstave. — Še med študijem je organiziral slov. rudarje na Vestfalskem, ustanovil prvo zasebno šolo v Hambornu; na Goriškem prosvetna društva s tečaji in knjižnicami, dram. in telov. odseki (1925 že 12.000 članov v 162 društvih). — Objavil je: Za domačim ognjiščem. Vzgojna čitanka. Gor. 1927 (= Pomenki, anonimni socialnovzgojni članki iz lista Naš čolnič); vrsto načelnovzgojnih člankov, društv. poročil (Naš čolnič); sestavek Cerkev (v J. Kralj, Socialna čitanka. Gor. 1926); nabožne spise: Marija, naše življenje. Gor. 1928; Mati uči otroka moliti. Gor. 1930 (v času brez slov. tiska nekak abecednik); pripovedne spise, zanje zajemal snov najrajši iz vipav. življenja, z aktualnim narodnostnim in družb. poudarkom, večkrat s psihološko poglobitvijo: Ogorki. Gor. GMD 1935 (psevd. F. Grivški) 10 črtic, zbranih iz mladostnih spominov; črtice (Naš čolnič, gor. Družina 1929, KGMD 1930, zbirka Kopica veselih. Gor. 1930); Vozniki, povest iz sončne doline. Gor. 1940, v prodaji 1945 (psevd. F. Grivški; ilustr. Riko Debenjak; ponat. Dm 1942, št. 18–37, ilustr. Iv. Romih; franc. prevod Ferd. Kolednik, Les charretiers. Paris 1953, Prix Langlois 1955); pesmi: prigodnice s pokrajin. motivi (Vipava, Brda), z osebno čustveno in narodnostno vsebino (Naš čolnič, KGMD, Luč 1937–8, Naša zvezda za dijake in dijakinje 1938–9, Lučka 1943–4); nagrobnice, cerkv. pesmi, uglasbili jih Breda Šček, Vinko Vodopivec, H. Sattner, Franc Kimovec, Stanko Premrl, M. Tomc, izšle v zbirkah: Božji spevi. 1929 (48 besedil); Gospodov dan. 1930 (41); Zdrava Marija. 1933 (25; T. = psevd. Pelikan); Slovenska maša (uglasbila B. Šček, Loče 1936); liturgične uvode Vodopivčevim pesmaricam. Uredil je brošuro Našemu nadpastirju ob petindvajsetletnici škofovanja 1906–31. Gor. 1931 (z anonimnimi prispevki o življenju in delu nadškofa Fr. Sedeja); ustanovil in urejal na Goriškem mesečnik Naš čolnič 1923–9; sodeloval pri ureditvi mladin. knj. P. P. (= Polde Paljk), Kolački. 1926; F. Kleinmayr, Prvi koraki. 1926; pri zbirki pesmi Barčica. Trst 1933; priredil je Zrna; prosvetne tekme. Gor. 1927. — Psevd. in šifre: Čavenski; F. Grivški; Pelikan; F. T. —Prim.: r. matice (ŠkALj); osebni podatki; izv. Knezoškofij. gimn. Šentvid nad Lj. 1905–14; Slovenski Primorec 1946, št. 35; Narodna in študij. knjižnica v Trstu. Trst 1966; R. Klinec, Zgodovina GMD. Gor. 1967, 189–92; A. Kacin, Mladika (Trst) 1972, 106–7. Nk.

Novak, Vilko: Terčelj, Filip (1892–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi692717/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine