Slovenski biografski leksikon

Tavčar Jurij, (»Idrijski«), slikar in podobar, v Idriji r. 10. apr. 1820 Juriju in Mariji r. Musič ter u. 9. marca 1892. Podobarstva se je učil v Kranju pri Layerjevem (SBL I, 627–8) posinovljencu Jos. Egartnerju (ib., 150), kjer je na strop Layerjeve hiše (št. 5, Jenkova) naslikal kmeta ob senenem vozu s parom volov. Kot izrazito poljuden slikar se je zelo priljubil na podeželju (Kranjsko, Primor., Istra), posebno se je uskladil s folklornim razpoloženjem Bele krajine. Pridobil si je lepo premoženje (v Idriji imel 3 hiše), sam bil pa tako skromen, da je med delom po podružnicah hodil s pomočniki na hrano od kmeta do kmeta. Predvsem je rad slikal, kipar. in rezbar. delo je rajši prepuščal podobar. sodelavcem.

T. je delal oltarne slike, freske, lesene oltarje, tabernaklje in kipe, mnogo olt. in prižnic tudi prenovil; na obrtni razstavi 1844 v Lj. je razstavil lesen kip Ecce homo in podobo idrij. rudarja (gl. N 1844, 190, 199). Važnejše s like: sv. Valentin, sv. Jurij (1856 Divača), gl. oltar, sv. Valentin, sv. Mihael (ok. 1855, Kobarid), freske s pogledom na kraj (1869 Kojsko), sv. Janez Krst., Mati božja (1866 Mačkovec pri Dvoru), sv. Jožef, Srce Marijino (1876 Otalež), gl. oltar s sliko sv. Andreja, levi stran. olt. (1852 Planina nad Horjulom), freske v presbiteriju (ok. 1850 Slamna vas pri Metliki), sv. Boštjan in sv. Rok, sv. Anton Pušč. (1857 Strmca pri Sodražici), sv. Jožef, sv. Aleš (1857 Sv. Gregor pri Ortneku), Odrešenik, sv. Florijan (Špitalič v Tuhinj. dolini 1860), sv. Jožef (1862 Tolmin), sv. Alojzij, sv. Lenart, Križev pot (1877 Volče), slednjega naslikal še za cerkve v Gor. Logatcu (1887), Mekinjah (1878), Soči (1871), na Mirni (1852, pokop. c.), v Šentrupertu (1858) itd. T-jeve slike najdemo na Šenturški gori (sv. Urh, Križanje), v Nazarjah, več jih je bilo v Žužemberku; s freskami je živahno poslikal cerkev na Božakovem. Postavil je oltarje za cerkve v krajih: Zavratec (gl. oltar, 1857), Dole pri Litiji (ok. 1860, tri), Dvorje pri Cerkljah (gl. oltar, prižnica 1876), Hotedrščica (1871, tri), Lahovče (1881 gl. olt.), Sela pri Kamniku, Sp. Brnik (gl. olt., slika sv. Simona in Juda, 1878), Suhor (ok. 1858), Šentjošt nad Horjulom (2 stranska), Trstenik (gl. olt., božji grob, krstilnik); prenavljal jih pa v Cerkljah (1873), na Šmarni gori (1876), v Zg. Tenetišah (1877–8) idr. Delal tudi za Čepovan, Dolino pri Trstu, Karlovac, Metliko ter cerkve v Istri.

Dasi umetniško skromen talent, se je T. znal prilagoditi ljud. okusu, kateremu je prikrajal baročne stilne elemente (Kojsko, Božakovo, Divača itd.) ter s tem nadaljeval z epigon. rokodel. nasledstvom L. Layerja in njeg. šole, rad pritezal tudi odmeve nazaren. smeri (križevi poti so po večini kopije po Führichu), v oltarnih arhitekturah pa se je prilagajal željam naročnikov ter posegal zdaj po baročnih, zdaj po historičnih (npr. psevdoromanskih) oblikah. — Pri T-ju se je 1865–70 učil slikarstva L. Grilc (SBL I, 260–1), podobarstva Jernej Jereb (ib. 405), ki je pa učni dobi 6 let ostal T-jev pomočnik še 7 let; mdr. učenci je bil tudi Matej Trpin (gl. čl.). — Prim.: Steletovo gradivo; Steskovo gradivo; r. matice župn. urada (Sp. Idrija); Arko, Idrija 180–1, 194; Kragl, Tržič 135; Stelè, Kamnik 109, 216, 218; Steska 290–91; ZD 1856, 3; 1871, 350; 1872, 400; 1876, 150; F. Perne, Trstenik. 1903, 50, 51, 55; S. Stanič, Jadranski almanah. 1924, 144–5; ZUZ 1925, 10; F. Marolt, Dekanija Vrhnika. 1929, 43, 139, 142, 145, 205, 207. — Slika: domnevni portret L. Grilca, Mestni muzej v Idriji. Cc.

Cevc, Emilijan: Tavčar, Jurij (1820–1892). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi688914/#slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine