Štolfa, Josip (1894–1966)

Štolfa Josip, strokovnjak za avtomobilstvo in tehn. terminologijo, r. 17. okt. 1894 v Sežani posestniku in trgovcu Francu in Mariji r. Renčelj, u. 1. sept. 1966 v Lj. Po petrazr. osn. šoli v Sežani in realki v Gor. (mat. 1914) ·je v Gradcu študiral na elektrostrojn. odd. TVŠ (dipl. 1919). Bil je suplent in prof. na TSŠ 1919–29, se vmes izpopolnjeval na Bavar. (okt. 1919–jan. 1920), v Gradcu (jun.–avg. 1921), v Nem. (sept. 1922–jan. 1923). Služboval je nato v resoru za avtopromet kot svetnik ban. uprave 1929–46, kot načelnik tehn. odd. 1946–51, nato bil prof. na TSŠ in predstojnik njenega strojn. ods. 1951–jul. 1966.

Že 1919 je začel orati ledino za strojno-tehn. izraze (Terminološki ods. TSŠ, Društvo inž. v Lj.), izdal prva slov. skripta iz strojništva; za terminologijo iz avtomobil. stroke (gl. tehn. revije; slovar, 40 str., pril. h knjigi Šofer). Sodeloval je pri knjižici strok. izrazov Avtomobil, 62 str. Izd. terminol. ods. Udruž. jsl inž., Sekc. Lj. 1929. Napisal je: Šofer in samovozač, prvo slov. knjigo te stroke. Lj. 1928 (Znanstv. knjižnica 9. zv., s slikami; ocena: Avto 1929, 8); članke iz avtomob. in motorne stroke od 1930 v tehn. publikacijah, mdr.: Avto, vestnik avtomobil. kluba. Lj. in Mrb 1930, 31; Avto in šport 1940, 73; Avtotransport 1952, 34, 313; IndV 1947, 28, 42, 91, 172; Lokalni promet 1949, 11, 63, 77, 98, 234; 1950, 50. – Bil je sodni izvedenec za cestnoprometne zadeve 1929 do smrti, organiziral številne tečaje za osebje pri motornih vozilih in zgorevalnih motorjih 1930–51. Skromni, nenavadno delavni Š. kljub srčni bolezni od zgodnje mladosti, je bil zaveden Slov. in Jsln, častni član Združ. šoferjev in avtomehanikov (diploma 3. marca 1967). – Prim.: arhiv TSŠ (MALj); osebni dokumenti (družina Š.); poročilo župn. urada Sežana; Prometni vestnik 1966, 112 (s sliko). Dmk.