Slovenski biografski leksikon

Štingl Franc, publicist in prevajalec, r. 18. maja 1868 v župniji Štihlov pri Plznu (verjetno v kraju Kosanče), po rodu Čeh (starši neugotovljeni), u. 28. dec. 1944 na Dunaju. Po šolanju na Češ. je 1887–91 študiral bogosl. v Clcu (ord. 1891). Bil je do 1893 kaplan v Svečah, 1894 ž. upravitelj v Št. Janžu v Rožu, 1895–6 v Temenici, 1897–913 župnik v Kotljah (po opravljenem ž. izpitu), 1913 zaradi bolezni na očeh upok.; 1914–28 je živel v Krummnussbaumu (Niž. Avstr.), od 1929 v Eichgrabnu ob zah. žel. kot beneficiat, od 1938 pa kot ekspozit; prejemal je malenkostno pokojnino in razne podpore, bil zadnja leta že skoraj slep, od 1941 v Domu za onemogle duhovnike na Dunaju, kjer je u.

Š. se je poleg slovenščine toliko naučil vseh slovan. jezikov ter angl., franc. in ital., da je lahko uporabljal tujo lit. Bil je naročen na množico revij (iz vsake slovan. dežele vsaj eno), časopisov in knjig, ki je služila njegovi publicistiki. Objavil je: A) slov. članke, vezane na obletnice in smrti obravnavanih osebnosti, zapiske, poročila, ocene, študije, večinoma o lit. pojavih v slovan., posebno češ. in slovaškem kult. svetu v SS (1893; 1885–94 marsikaj nepodpisanega), mdr. V spomin J. Kollárju … (1893, 223–5); Nekoliko misli o češ. narodop. razstavi (ib., 51–3, 73–4); S. H. Vajanský (ib., 435); D S 1901–9 (vrsta nepodpisanih, navadno signirane cele skupine), mdr. F. V. Sasínek (1903, 152–7); Jar. Vrchlický (ib., 229–34); Fr. Sušil (1905, 91–5, 148–50); Adolf Heyduk (1906, 24–30), vrsto biograf. poročil o pisateljih, kot so: K. M. Čapek, J. Gebauer, V. Hálek, A. Kmet’, J. Kvapil, I. Machar, J. Merhaut, V. Nečásek, G. Preissová, V. Rais, Šujanský, Timrava, J. Zeyer; o piscih in dogodkih pri drugih slovan. narodih (izvzemši Hrvate, Srbe), o Bartu Čišinskem (1902, 253; 1910, 416), Iv. Vazovu (ib., 632–3), prvi opozoril na angl. pisatelja J. Conrada (1903, 570), na Reymontove Kmete (1904, 439–40), objavil Ruski jezik in ruska knjiž. na Bolg. (1906, 60–1), R. Sembratoviča (ib., 254) Vpliv poljske knjiž. na rusko (ib., 255), Kaj čita rusko preprosto ljudstvo (ib., 319), Najnov. bolg. knjiž. (ib., 574); drobne prispevke, prevode v DPast, KMD, Mir (lokalna poročila s psevd. Fr. Svečan); B) češ. članke v listih: Vlast’ (glasilo češ. kat. duhovnikov) 1888–909: kratka obvestila o slov. pesnikih in pisateljih, kot so: A. Aškerc, M. Cigale (SBL I, 78–9), S. Gregorčič, J. Kersnik, F. Prešeren, A. M. Slomšek, J. Stritar, J. Trdina, M. Valjavec, V. Vodnik; o ilirizmu; o najnovejših lit. smereh med Jslni; Obzor (Brno) 1894 (psevd. Fr. Svečan); Slovanský přehled 1898–900 (tudi psevd. Fr. Svečan), mdr. pod naslovom »Z Korutan« o nar. napredku Kor. Slov., MD, kor. šolstvu, o razl. šol. vprašanjih; C) nem. članke v Reichspost (glasilo kršč. soc. stranke na Dunaju) o kult. in polit. dogodkih v slovan. svetu (razdobje neugotovljeno). Č) prevode: Fr. Erjavec, Mravenci (Mravlja, Vlastenecký poutník 1892, Praga); Husaři na Polici. (Huz. na Polici; zal. V. Kotrba) Praga 1897; J. Jurčič, Sousedův syn. Praga 1890.

Š. je bil češ., slov. in slovan. zaveden duhovnik, ki se je povezal s slov. kult. in slovstv. dogajanjem, zlasti v zamudniški Kor. in tako zgubil neposreden stik s češ. kult. krogom. Zato v svojih delih izraža duha mladočeštva 70-ih in 80-ih let, ostaja častilec konservat. lit. tokov folklornega in poet. realizma ter zavrača moderne tokove konec 19. stol.; s tem pri Slov. ni podprl novih struj, temveč konservativno častil stare. Na služb. mestih je deloval nar. in kult. vzpodbudno, zlasti v Kotljah (16 let, mdr. bil član občin. odbora, knjižničar izobražev. društva) in neposredni okolici; učil v Guštanju verouk tudi v slov. in zanj priskrbel slov. učbenike, osnovnošol. otrokom pa slov. mladin. knjige CMD. Otroku Lovru Kuharju-Prežihovemu Vorancu je Š. zbujal nar. in slovan. zavest, pozneje podpiral njeg. želje po branju in mu posojal knjige. Po le-te je prihajal iz Dobrij tudi Janko Kotnik (SBL I, 538). – Prim.: cerkv. šematizmi krške škofije in škofije St. Pölten (ŠkALj); Bibl DS (nepopolna in nezanesljiva); Bibl LZ; MohBibl; kronika župnije Kotlje (zapisek o Š-ovem odhodu 1914 iz Kotelj v nemšč., slov. prevod: Kor. fužinar 1952, 25–6); Mir 1901, št. 5, 6; 1908, št. 5; 1909, št. 44; J. Kotnik, NR 1930–1, 1–5; J. Thon, Jihoslovan. a čsl. literat. ve vzájemných překladech. Praga 1935, 9, 11; M. Boršnik, Aškerčeva bibl. 1936, 70, 71, 74, 75, 78; O. Berkopec, Česká a slovenská lit., divadlo, jazykozpyt a národopis v Jsli. Praga 1940; A. Slodnjak, Prežihov Voranc. LMSrpske 1949 (monografija); isti, Obz 1950, 4; F. Sušnik, KMD 1951, 52 (ponatis In kaj so ljudje ko lesovi. 1968, 79); J. Felaher, Obz 1952, 220–5; Aichholzer, Kol Slov. Kor. 1953, 102; Prežihov zbornik. 1957, kazalo; dopis škofij. pisarne Clc 17. febr. 1969 s podatki škofije St. Pölten in nadškofije na Dunaju (ŠkALj); dopis O. Berkopca 17. jul. 1970 (z delno bibl., arhiv SBL). Smj.

Smolej, Viktor: Štingl, Franc (1868–1944). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668039/#slovenski-biografski-leksikon (12. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine