Slovenski biografski leksikon

Štandeker Alojzij (Lojze), režiser, dramatik, publicist, r. 8. jul. 1911 v Gačniku pri Jarenini kmetu Alojzu in Amaliji r. Nudl, živi v Pulju. Po osn. šoli v Jarenini je v Mrbu končal 1931 VI. razr. klas. gimn., obiskoval dveletno gled. šolo režiserja Jož. Koviča, od 1932 igral dolgo vrsto manjših in sred. vlog v SNG Mrb, se 1939 izpopolnjeval v Sofiji (režiser Masaljitinov) in vstopil v uredništvo mrb Večernika. Primoran zapustiti Mrb, je 1941–5 bil režiser v Banjaluki, Nar. pozorište, 1945–8 v SNG Mrb, 1948–51 spet v Banjaluki (hkrati ravnatelj), od 1951 pa v Pulju, Istar. nar. kazalište (1963–6 tudi ravnatelj). L. 1967 je dobil Red dela z zlatim vencem in Prvomaj. nagrado Združenja gled. igralcev.

I. Režiral je v Mrbu: L. Leonov, Vdor; Bran. Nušić, Sumljiva oseba; Nik. Vas. Gogolj, Ženitev; Bella Wuolijoki, Žene na Niskavuoriju; G. B. Shaw, Izkoriščevalci; K. Mih. Simonov, Rus. vprašanje; v Banjaluki 1948–51: F. M. Dostojevski-Rahmanov et Z. Judkevič, Ponižani in razžaljeni; Aleks. Nik. Ostrovski, Brez krivde krivi; Iv. Cankar, Hlapci; v Pulju pogosto zlasti hrv. avtorje (Viktor Car Emin, M. Božić, M. Matković, M. Krleža, D. Gervais), med tujimi pa drame in komedije: C. Arx, Izdaja pri Novari; E. Zola, Thérèse Raquin; Lope de Vega, Domiselno dekle; I. Shaw, Filip in Jona; J. Kohout, Taka ljubezen; A. P. Čehov, Striček Vanja; posredoval slov. dramo: B. Kreft, Celjski grofje 1951–2; Cv. Golar, Vdova Rošlinka 1952–3; P. Golia, Jurček 1956–7; Jos. Tavčar, Pekel je vendar pekel 1959–60; Mire Štefanac, Včeraj popoldne 1960–1; Iv. Cankar, Kralj na Betajnovi, jubilejna predstava (35-letnica dela), 19. febr. 1967; v drugih jsl mestih; po dva meseca na Poljskem: 1966 v Koszalinu in na Jelenji Góri: D. Roksandić, Andreja; 1969 na Jelenji Góri: M. Držić, Dundo Maroje.

II. Kot dramatik je spisal: Prevara, dramo iz kmeč. življenja v Prlekiji (upriz. 12. nov. 1938 NG Mrb, rež. P. Malec; 4. marca 1939 SNG Lj., rež. B. Kreft; 29. dec. 1939 Delav. dramat. društvo Ohio, Cleveland; tisk. v samozal. Mrb 1939); Čas in ljudje, mešč. tragikomedija; njen študij za uprizoritev v mrb gled. prekinila okupacija; Bogastvo, tridejanka; Prodajalka čevljev (psevd. Vasilij Kovač), drama iz malomešč. življenja (zadnje tri v tipkopisu, gled. Mrb). – V slov. še: Kralj Matjaž, mlad. igra; Drugovi, drama, znana samo v hrv. prevodu. Zgb 1950; V vrtincu, drama, izšla pozneje samo v hrv. prevodu. Zgb 1955. – Zadnja leta piše Š. dram. dela v srbohrv. (take uprizarjajo, deloma tudi tiskajo): Buna na Kožljaku (v čakavščini); Teret prošlosti; Ljetne oluje (upriz. Pula 1955–6); Lančić, komedija (izv. Radio Koper). – Prevajal je dram. dela v slov. (Wuolijoki Hella, žene na Niskavuoriju, gl. GL Mrb 1946–7, št. 5) iz srbohrv., v zad. času največ iz polj. knjiž. (npr. Z. Skowrónski, Rojena pod srečno zvezdo).

Objavljal je članke mdr. o dramah, književnosti (GL Mrb 1946–7, 34; Obz 1952, 315; Sodobna pota 1956, 323; VMrb 1945, št. 84; 1946, št. 34; 1948, št. 65), gled. problemih (GL Mrb 1946–7, 85, 105, 108; Obz 1946, 374; 1952, 508; VMrb 1948, št. 69–70), o Pulju (Obz 1953, 287), Pazinu (ib., 385), Varšavi (7 dni 1961, št. 35). – Šifra (v časnikih, GL): lš. – Prim.: r. matice, Jarenina; osebni podatki; izv. mrb gimn.; SBibl 1945–; SDL II, 162 (s sliko); J. Vidmar, GLLjD 1938–9, št. 14; MV 1939, št. 296; Maša Sl., S 1939, št. 53 (s sliko); F. K., ib.,št. 58; GL Mrb 1947–8, št. 15; L(indič) M(ilan), PDk 1953, št. 119; U vrtlogu. Bilješka o piscu. Zgb 1955, 39; VI. Kralj, Pogledi na dramo. Lj. 1963, 243–7; F. Koblar, Dvajset let slov. drame. II, Lj. 1965, 406–8; Delo 1967, št. 45 (s sliko); Jubilejni program Istar. nar. kazališta ob 35-letnici dela (Kralj na Betajnovi). Pula 1967 s slikami, seznamom vlog; Trybuna Ludu 1967, 15. sept. *

Uredništvo: Štandeker, Alojzij (1911–1983). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi665128/#slovenski-biografski-leksikon (20. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine