Šolar, Janez (1827–1882)

Šolar Janez, jezikoslovec, šolnik, r. 27. avg. 1827 v Kropi kovaču Antonu in Heleni r. Goršek, u. 22. febr. 1882 v Zadru. Obiskoval je 1838–44 gimn. v Nov. mestu, po filoz. v Lj. študiral 1846–50 bogosl. (ord. dec. 1850), bil najprej vzgojitelj pri grofu Thurnu v Radovljici, 1852 v Lj. sinovom ces. namestn. grofa Chorinskega, gimn. suplent 1852–4. Po 1854 opravljenih izpitih iz klas. jezikov na Dunaju je bil gimn. učitelj v Celju 1854–6, z dopustom nadaljeval študij na Dunaju najbrž pri Fr. Miklošiču 1856–7, bil prof. na gimn. v Gor. 1857–67, v Lj. 1867–71, nadzornik za sred. šole s sedežem v Lj. 1871–9, a mu je ministr. že 1872 Nemcu (dr. M. Wretschku) v prid odvzelo nadzor nad realist. strokami, 1879 pa ga prestavilo v Zadar. Jun. 1881 je Š-ja zadela delna kap, se vrnil v domovino, potem kljub prijateljskim nasvetom pa nov. v Zadar, kjer ga je 18. febr. 1882 zadela kap še na drugi strani.

V vnemi za slov. se je Š. v Gor., kjer je sodeloval v Čitalnici, trudil, da se opira ves jezikovni pouk na materinščino; po hudem boju (ravn. Holzinger imel to za oviranje nemščine) in podpori vseh gimn. učiteljev je Š. dosegel v I. razr. ločitev italij. od slov. oddelka, kjer so morali učiti samo slovenščine zmožni učitelji. V Lj. se je vztrajno upiral izrivanju slovenšč. iz šol pod vplivom nem.-liberal. režima; kot nadzornik je uredil na gimn. po Kranjskem slov. paralelke. V Zadru je spretno izvršil nalogo uvesti v šole hrv. učni jezik; z znanjem in uglajenim nastopom si je pridobil obče simpatije. Pri Š-ju se je Jož. Borghi (SBL I, 54) dodobra naučil slovenščine, S. Gregorčič pa vzljubil poleg klas. jezikov zlasti slovenščino in slov. narod.

Š. je objavil članke mdr. O spisovanju dobrih slov. knjig (N 1855, 75); sicer pa jezikovne: Nekaj od naših sostavnih zadev v prevdarek (ib. 1856, 312–3); Nekaj za čiščenje slov. jezika (ib. 1857, 219); Jezikoslovne opazke (SŠP 1855, 258–60, 293–4; 1856, 24–5); D. Tempora u. Modi im Slowenischen mit Rücksicht auf d. Deutsche u. d. klass. Sprachen (Por. gor. gimn. 1858, 14–37; Miklošič ugodno ocenil, gl. LZ 1883, 255); O slovnični terminologiji (SG 1862, 204–6); Besedoslovje, kako se je začelo in kakšen napredek je dozdaj storilo (Por. viš. drž. gimn. v Lj. 1868, 17–27); O besednih pomenih (ib. 1869, 8–13); Deut.-slov. Wörterbuch zu Prof. K. A. Madiera’s deut. Lesebüchern f. d. l. u. 2. Kl. an Mittelschulen. Lb. 1873. – Kot načelnik knjižn. odseka SM 1859–79 je Š. pregledoval rokopise, popravljal gradivo za Wolfov slov.-nem. slovar. – Prim.: r. matice Kropa; Gabršček I, II, kazalo; Glaser III, 200, 307; Marn XXV, 73–4; Kres 1883, 221; SBL II, 195, 361; LZ 1883, 253–6, 272–5; LZg 1883, št. 56; P., P 1883, 77–8; S 1883, št. 24; SN 1883, št. 44, 47; Soča 1883, št. 10; ZD 1883, 72; KMD 1884, 27–8; Fr. Levec, LZ 1897, 543; Andrej Marušič, Moja doba in podoba. Gor. 1898; Simon Gregorčič, ZbD III, 1951, 277; Fr. Koblar, Simon Gregorčič. Lj. 1962, kazalo. S. K.

ŠOLAR Janez, šolnik, jezikoslovec, r. 27. avg. 1827 v Kropi, u. 22. febr. 1882 v Zadru. Oče Anton, kovač, mati Helena Goršek. Gimn. (1838–44) je opravil v Novem mestu, nato je študiral filoz. in bogoslovje (1844–50) v Lj., kjer je bil posvečen v duhovnika dec. 1850. Službovati je začel kot vzgojitelj: najprej je bil pri grofu Thurnu v Radovljici, nato pri ces. namest. grofu Chorinskem v Lj. Od 1852–54 je bil suplent na gimn. v Lj., po opravljenih izpitih iz klas. jezikov na Dunaju (1854) pa gimn. učit. v Celju (1854–56), 1856–57 je študiral na Dunaju pri prof. Fr. Miklošiču, 1857–67 je bil prof. na gor. gimn., 1867–71 na gimn. v Lj., 1871–79 nadz. za sred. š. v Lj. (1872 je nadzorstvo nad real. strokami prevzel dr. M. Wretschek), 1879 je bil premeščen v Zadar, kjer ga je jun. 1881 zadela delna kap. Po nekaj mesecih, ki jih je preživel v domovini, se je vrnil v Zadar, kjer ga je 1882 ponovno zadela kap. - Ko je bil v Gor., je Š. aktivno sodeloval pri prireditvah v Čitalnici in si pridobil z doslednim delovanjem velike zasluge pri uveljavljanju slov. jezika na gor. gimn. S podporo, ki so mu jo nudili vsi gimn. uč. proti ravn. Holzingerju, je dosegel, da se je v I. razr. ločil it. od slov. oddelka, v katerem so morali učiti prof., ki so znali slov. jezik. Simon Gregorčič, ki ga je imel za prof. v II. razr. gimn., je pripovedoval, da mu je Š. »odprl čudovito krasoto slov. jezika ter pokazal mu njegovo bogastvo, poleg tega pa vcepil ljubezen do starih klasikov«. Šolnik in publicist J. Borghi (PSBL I, 107) se je pri Š. dobro naučil slov. Tudi ko je bil v Lj., se je Š. stalno boril za uveljavitev slov. jezika v š., in ko je bil v Zadru, za uveljavitev hrv. v tamkajšnjih š. Š. je objavil vrsto člankov, v glavnem jezikovnih, tako v nem. kot v slov., popravljal je gradivo za Wolfov slov.-nem. slovar, pregledoval rokopise za Slov. Matico.

Prim.: SBL III, 665 in tam navedena liter.; Marušič, Razvoj 1/2, 16–30; Isti, Pretekli čas primorski, Koper 1985, 138, 140.

Vh