Slovenski biografski leksikon

Šercelj Alojz, naravoslovec-paleobotanik, r. 8. dec. 1921 na Gorenjem Polju pri Dol. Toplicah kmetu Alojzu in Ani r. Lavrič, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval v Soteski ob Krki, klas. gimn. v Lj., 1941 mat.; študiral na filoz. fak. v Lj., 1948 dipl. iz biol. in geol., nato bil do 1954 prof. pripr. in prof. na TSŠ, 1951 opravil prof. izpit. L. 1954 je postal asistent pri Sekciji za arheol. SAZU z nalogo, da se specializira v palinologiji in lesni anatomiji; 1961 je doktoriral z disert. Naseljevanje gozdne vegetacije v Sji od zadnje poledenitve do danes (RSAZU 1963, knj. VII., 361–418), i. l. postal znanstv. sodelavec, od 1966 je viš. znanstv. sodelavec, 1969 izvoljen za pogodb. izr. prof. na fak. za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval 1955 v laboratorijih v Göttingenu, Kölnu in Wilhelmshavenu (1 mesec), 1959 v botan. inšt. v Krakovu in Varšavi (3 tedne), 1962–3 delal kot štipendist Humboldtove ustanove v botan. inšt. v Würzburgu (1 leto), 1965 obiskal geol. inšt. v Moskvi in botan. inšt. Sovjetske AZ v Leningradu; 1967–8 bil zaposlen v Botan. inšt. univ. Stuttgart-Hohenheim, kjer je predvsem raziskoval paleovegetacij. probleme jugovzh. Alp. Referiral je: 1962 o zgod. vegetacije v Jsli na mednar. simpoziju (Internat. Vereinigung f. Pflanzen u. Vegetationskunde) v Stolzenauu, izšlo Den Haag 1967; 1962 o razvoju kvartarne vegetacije Sje na jsl kongresu biologov v Bgdu, objavlj. v II. kongres biologa Jsle 1962; 1965 o vprašanju prvotnosti smreke v Sji na konferenci vzh. alpsko-dinarske sekcije (Internat. Vereinigung f. Vegetationskunde) v Münchnu; 1969 o refugijih in kasnoglacialni vegetaciji v jugovzh. Alpah na konferenci iste sekcije na Dunaju, tu izšlo 1970.

Poglavitna tematika Š-evega dela je preiskovanje razvoja kvartarne vegetacije Sje in lesnoanatomska raziskava materiala iz raznih arheol. najdišč; s pomočjo pelodne analize razčlenjuje stratigrafijo kvartarnih sedimentov. Svoje študije priobčuje v: RSAZU knj. 6–12; ArhV 1955, 1962–3, 1967; GozdV 1958, 1959, 1961; Geologiji 1962, 1965; Varstvu narave I, 1962; Kamniškem zborniku 1959 in zgb reviji Zemljište i biljka 1967. Izstopajo mdr.: Nekaj analiz in problematika staropleistocenskih sedimentov v Lokarjih pri Vodicah (Kamniški zbornik 1960, 163–94); Sta. ropleistocen. vegetacija v Zalogu pri Nov. mestu (RSAZU 1961, 417–34); Pelodne analize pleistocenskih sedimentov v Horjulski dolini (ArhV 1962–3, 273–86); Razvoj würmske in holocenske gozdne vegetacije v Sji (RSAZU 1963, 371–418); Paleofloristična raziskovanja v Triglavskem pogorju (ib. 1965, 471–98); Staropleistocen. vegetacija iz Bukovice pri Ilir. Bistrici (ib., 439–70); Pelodne analize pleistocenskih sedimentov Lj. barja (ib. 1966, 429–72); Pelodna stratigrafija velenjske krovnine-plasti z ostanki mastodontov (ib. 1968, 377–97). Š. je dal ok. 45 pismenih poročil o analizah razi. materiala muzejem in galerijam v Lj., Zgbu, Sarajevu in Tuzli. — Prevedel je: iz angl. W. Beck, Sodobna znanost in skrivnost življenja. 1963; Lorus in Margaret Milne, Ravnotežje v naravi. 1970; iz nem. K. v. Frisch, Sredi življenja. 1963; H. W. Smolik, Živalski svet. 1967. — Prim.: osebni podatki. *

Uredništvo: Šercelj, Alojz, akademik (1921–2010). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi646050/#slovenski-biografski-leksikon (10. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine