Slovenski biografski leksikon

Šali Severin, pesnik, prevajalec, ljudskoprosvetni delavec, r. 22. okt. 1911 v Podliscu pri Dobrniču na Dol. kmečki delavki Ani, živi v Nov. mestu. Vzgojen pri krušni materi Marički Cugelj, je 1918–24 obiskoval osn. šolo v Nemški vasi pri Trebnjem in gimn. 1924–8 v Varaždinu, služil 2 leti voj. rok v Nišu in Zaječaru, bil nato 2 leti zaposlen v tiskarni v Šibeniku, kot nakladalec v split. pristanišču in kot priložn. zidar. delavec v Karlovcu. L. 1934 je prišel v Lj., opravljal razna dela pri bar. Codelliju, trgovcu Verderberju, bil honorarno zaposlen pri upravi lj. velesejma in pri carin. in špedic. podjetju Srečko Grom; 1938–45 pri Jsl knjigarni kot prodajalec, lektor, knjižni svetovalec in urednik; 1939 je urejal zbirko Naša knjiga, 1940–5 Vestnik Jsl (pozneje Ljudske) knjigarne Naša knjiga; od 1938 je bil sourednik DS in 1941–5 urednik Slovenčeve knjižnice; od 1945 svobodni umetnik v Lj., nato v Nov. mestu, kjer je predvsem prevajal in se udejstvoval v ljudskoprosv. in družbenopolit. življenju, bil korektor DL in 1959 prevzel vodstvo novo ustanovljene Dol. založbe, po njeni pripojitvi 1967 k založbi Obzorja v Mrbu pa je vodja poslovne enote Dol. založba. Od 1956 je tudi lektor lj. založbe Mlad. knj.

Prve pesmi je Š. objavil 1938 v Dejanju in do 1945 sodeloval še v DS, Naša knjiga, Obisk, S, Slovenčev kol, Vigred, Zbornik zimske pomoči (vsega objavil ok. 65 pesmi). Izdal je zbirke Slap tišine. 1940; Srečavanja s smrtjo. 1943; Spev rodni zemlji. 1944, in izbor slov. ljud. pesmi Peli so jih mati moja. 1943; po 1945 je sodeloval s pesmimi v Borcu, Dol. prosveti, KMD, NS, NSd, NOja, NŽ, Obz, Pionir. listu, Rodni grudi, TurV idr. ter do 1967 objavil čez 60 pesmi, med njimi nekaj otroških; samostojno (bibliofilsko) je izšla prigodnica ob 70-letnici Pavia Golie Pesem o začaranem poetu. 1957, ob 60-letnici B. Jakca pa Sijoča paleta. 1959. Š. je napisal tudi nekaj krajših igric za pionirje (1949 so igrali Gorjanska bajka; 1952 dram. prizor Kette v Nov. mestu) in scenarije za diafilme na besedilo Fr. Bevka in L. Kovačiča.

Kot prevajalec daljše proze je Š. začel s prevajanjem iz srbohrv. M. Budak, Ognjišče I., II. 1942, Musinka. 1943 in po 1945 nadaljeval: I. Andrić, Novele. 1963, Poti in mostovi. 1967, Travniška kronika. 1948, 1966⁵; Znamenja. 1966; A. Cesarec 1948; B. Čopić 1959, 1966; I. G. Kovačić, Jama (odlomki obj. v SPor in Dol. prosveti); M. Lalić, Lelejska gora. 1965; D. Maksimović 1964; S. Matavulj, Bakonja fra Brne. 1952, 1966; V. Nikolić 1957; V. Popović 1964; B. Radičević 1964; S. Ranković 1960; J. Stoviček 1956; A. Šenoa, Diogenes. Varuj se senjske roke. 1951, 1967; G. Vitez 1960; iz makedonščine J. Leov 1964; iz ruščine mdr. F. M. Dostojevski, Ponižani in razžaljeni. 1958; Netočka Nezvanova. 1968; N. V. Gogolj, Plašč in druge povesti. 1964; M. Gorki, Detinstvo. 1947, Moje univerze. 1948, Med ljudmi. 1949, Ovaduh. 1954; M. Šolohov, Zorana ledina. 1948; L. N. Tolstoj, Kreutzerjeva sonata, Polikuška (ID 9. knj. 1966), Otroštvo, Deštvo, Mladost. 1965, 1966; J. Turgenjev, Jesensko cvetje. 1951; A. K. Vinogradov, Tri barve časa I., II. (psevd. Janez Podgornik 1946); iz češč. F. Bĕhounek 1960; I. Olbracht 1968; V. Švarc 1958; iz polj. Z. Nałkowska 1965; iz nem. J. Krüss 1966; B. Traven 1955; iz franc. A. Gide 1955; A. Laneaux 1966; A. Maurois 1967. Prevedel in priredil je M. de Cervantes, Čudovite prigode… don Kihota. 1965 itd. Manjši prevodi so raztreseni še po raznih revijah in časopisju. Š. je pisal tudi knjižne ocene, krajše razprave in spremne besede avtorjem, predvsem kot urednik Slovenčeve knjižnice. — Prejel je literarno nagrado mesta Lj. 1941, banovinsko 1941, Prešernovo 1944 in Trdinovo 1954. — Psevd.: Sever Jan, Janez Podgornik; kriptonimi: DL, NS, Nž, -in, -š, Š. — Prim.: Bibl DZS; Bibl Mlad. knj.; Suvremeni pisci Jsle 335 (s sliko); Fr. Vodnik, Dejanje 1940, 384–8; J. Kastelic, DS 1940, 493–7; T. Debeljak, Naša knjiga 1940, 12; Fr. Onič, Oja 1940, 405–7; T. Debeljak, S 1940, št. 239; A. Poljanec = B. Ziherl, Sd 1940, 561–4; I. Brnčić, LZ 1941, 47–9; -eles- (Leopold Stanek), M 1941, 35; J 1943, št. 295; A. Žavbi, DS 1944, 125–8; B. Borko, J 1944, št. 164; T. Debeljak, S 1944, št. 10, 165; F. Jesenovec, ib., št. 214; (Danica Zupančič), DL 1955, št. 9 (prav 10) s sliko; 1961, št. 49; LDk 1968, št. 81 (s sliko); Tov 1968, 10–3 (s sliko); Prevodioci Jsle. 1970, 170. Dular

Dular, Jože: Šali, Severin (1911–1992). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi637612/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine