Slovenski biografski leksikon

Svetina Benjamin, arhitekt, r. 17. sept. 1907 v Trstu stavbeniku Ivanu in Svetki r. Vouk, u. 13. maja 1966 v bolnici v Ankaranu, pokopan v Lj. Osn. šolo je obiskoval v Trstu in Lj. (Ledina), tu 1918–26 realko (1926 mat.); študiral na TVŠ, odd. za arhit., 1933 dipl. pri prof. J. Plečniku (SBL II, 372–6). Služboval je kot pripr. na banski upravi (bednostni fond), bil 1936–44 redno nastavljen v tehn. odd. Ob okupaciji se je povezal z OF, od poletja do dec. 1944 bil zaprt v biv. domobranski vojašnici, nato odpeljan v Dachau, od koder se je jul. 1945 bolehen vrnil v Lj. V l. 1945–6 je bil nastavljen pri min. za gradnje LRS, 1946–54 pri Slovenija Projektu (vodil biro za industrij. gradnje), po raznih reorganizacijah pri Skladu za gradnjo bolnic (svet za zdravstvo LRS) do upok. 1965. — V povojni dobi se je S. specializiral za projektiranje zdravst. ustanov. S-ovi projekti in adaptacije: Lj.: Kemični inšt. SAZU, 1955; tovarna peroksida Belinka, 1958; Virusni laboratorij, 1958; Infekcijska klinika 1958–67; Stomatološka klinika, prizidek, 1960; Zavod za varnost pri delu 1962–4; Zavod za transfuzijo; zdravstv. domovi Bežigrad, 1958–63, Šiška 1958–61; načrti za novo zgradbo kliničnih bolnic; zdravst. dom Domžale. Bolnice: Mur. Sobota, Slovenj Gradec, Koper (1964). — Prim.: podatki sestre Melite S., Lj.; Arhitekt 1955, št. 17, 6–8; Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost. 1961, 472; Delo 1966, št. 130. Mšč.

Mušič, Marjan: Svetina, Benjamin (1907–1966). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi634767/#slovenski-biografski-leksikon (26. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

SVETINA Benjamin, arhitekt, r. 17. sept. 1907 v Trstu, u. 13. maja 1966 v bolnišnici v Ankaranu, pokop. v Lj. Oče Ivan, stavbenik, mati Svetka Vouk. Osn. š. v Trstu in Lj., realka v Lj., matura 1926, arhitektura na Tehn. fak. U v Lj. z diplomo 1933 pri prof. J. Plečniku. Delal je kot pripravnik na banski upravi v Lj. (bednostni fond), od 1936–44 je bil redno nastavljen v tehn. odd. Med okupacijo se je pridružil OF, bil od poletja do dec. 1944 zaprt v bivši domobranski vojašnici v Lj., nato v Dachauu, od koder se je vrnil jul. 1945 bolehen. 1945–46 je bil na Min. za gradnje LRS, 1946–54 pri Slovenija Projektu (vodil urad za industr. gradnje), nato pri Skladu za gradnjo bolnišnic. 1965 je stopil v pokoj. - S. je bil strok. v projektiranju zdrav. ustanov. Začrtal ali predelal je naslednje stavbe: v Lj.: Kemični inšt. SAZU, 1955; tovarna peroksida Belinka, 1958; Virusni laboratorij, 1958; Infekcijska klinika, 1958–67; Stomatološka klinika, prizidek, 1960; Zavod za varnost pri delu, 1962–64; Zavod za transfuzijo; zdravst. domovi Bežigrad-Lj., 1958–63, Šiška-Lj., 1958–61; zdravst. dom Domžale; načrti za novo zgradbo kliničnih bolnišnic. Bolnišnice: Murska Sobota, Slovenj Gradec in Koper, 1964.

Prim.: Mar. Mušič, S. B., SBL III, 564 in tam navedena liter.

Ur.

Urednik: Svetina, Benjamin (1907–1966). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi634767/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (26. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine