Sulčič, Viktor (1895–1973)

Sulčič Viktor, arhitekt in slikar, r. 2. avg. 1895 v Sv. Križu pri Trstu kmetu Jožefu in Mariji r. Bogatec, živi v Buenos Airesu (Argentina). Po osn. šoli v r. kraju je 1914 končal obrtno sred. šolo v Trstu, nato študiral kiparstvo na Umetn. akad. v Firencah (prof. Domenico Trentacosta) in dipl. v Bologni 1922. Delal je kot arhitekt v Rivi ob Gardskem jezeru, 1923 v Zgbu pri arh. Lubinskem, 1924 pomagal I. Meštroviću prezidati njegov zgb dvorec, h koncu 1924 se izselil v Buenos Aires. Tu je bil risar do konca 1925, se seznanil z inž. Delpinom in geometrom Besom ter ustanovil stavbno društvo Delpin, S. & Bes. — V Buenos Airesu je bil S. podstarosta Sokol. društva (1931), predsednik Izseljeniške zaščite in (večkrat) Jsl Doma na Dock-Sud (Avellaneda) pri B. Airesu; generalni tajnik Jsl nar. odbrane v Argentini med 2. svet. vojno; soustanovitelj glasila Novi list za izseljence v Argentino. Sredi 1956 se je S. mudil v Evropi (Trst, Lj., Opatija, Dalmacija).

S. in družabniki so: 1.) med 46 konkurenti zmagali s I. nagrado 1926 pri natečaju za gradnjo ogromne palače hipotekarne banke (reprodukcijo načrtov gl. Revista de arquitectura, Buenos Aires 1927, III, št. 78, junij). Zaradi spremembe pri vladi 1928 je bilo delo ustavljeno, tožečim projektantom je sodišče prisodilo honorar; 2.) uspeli 1929 s I. nagrado (občina B. Aires) in z zlato kolajno za najlepše pročelje na natečaju deln. družbe Mercado de Abasto Proveedor v Buenos Airesu za gradnjo tamkajšnje tržnice, največje v Juž. Ameriki. Začeli so zidati 1930, po naročilu izdelali 1932 še načrte za rekonstrukcijo velikanskih hladilnic v bližini tržnice, zgrajene 1938 (reproduk. tržnice gl. Toy 1957, 9; La Prensa 1932, 1. dec.; Nuestra Arquitectura 1934, jan.; Novi list 1934, 26. maja, vsi v Buenos Airesu); 3.) prav tako na natečaju za veliko športno igrišče nogometnega kluba (Club Atletico Boca Juniors) za 100.000 gledalcev (prostor le za polovico, zato bila 2 tuja prejšnja natečaja brezuspešna); 4.) izvirno cerkev iz betona, stekla 1939 (repr. Tov 1957, 10) pri italij. bolnišnici v St. Justu prov. B. Aires; več palač v tem sklopu. — Vmes je S. napravil načrte za 7-, 6-, 4-nadstropno hišo, vhod na pokopališče v Lujanu, knjižnico Ameghino (vse B. Aires), več monumentalnih grobnic.

Kot akvarelist slika S. krajine, zlasti gorske, »s potezami velike umetn. moči, jasnostjo barv, pravi čudež v simfoniji barv, svetlobi, njenih menjajočih se videzih« (El Magallanes 1955, 6. apr., Magallanes, Chile). Razstavil je v: Buenos Airesu 1929 z argent. slikarji; 1954 Galerija Witkomb, samostojno; Punta Arenas, Chile 1955; Bgd 1956. — V kastilščini je spesnil, sam ilustriral in izdal pesniško zbirko Luces y sombras. 1965. — Prim.: osebni podatki; gradivo dr. Josipa Regalija v arhivu SBL; La Nacion, Buenos Aires 1929, maj; La Prensa, ib. 1929, 29. maj; La Razon, ib. 1929, 8. jun.; Slov. tednik, ib. 1929, 15. jun. (reprodukcije akvarelov); KMD 1936, 91–2; Jelinčič Z(orko), PDk 1956, št. 190 (s slikami); Tov 1957, 9–10 (s sliko in repr. Mercado in cerkve); PDk 1966, št. 37 (s sliko in naslovno stranjo pesn. zbirke); SIK 1967, 223–6 (s sliko); Kol Izselj. matice za 1970, 250–8. — Slika: NG (Trst) 1928, 63. Mšč.