Strahl, Anton Edvard Jožef, plemeniti (1817–1884)
Vir: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Slovenski biografski leksikon

Strahl Anton Edvard Jožef, zbiralec starin in umetnin, pravnik, pesnik, prevajalec in publicist, r. 28. apr. 1817 v Nov. mestu stotniku Frideriku Anzelmu in Tereziji Justini r. Demšar, u. 26. sept. 1884 na svojem gradu v Stari Loki. Oče je bil iz stare turinške patricij. rodbine iz Erfurta, materin oče Jožef pospeševatelj sitarske in žimne obrti v ok. Kranja, starološki grad pa Demšarjeva last od 1755. Po zgodnji očetovi (1821) in materini (1829) smrti je bil siroti varuh stric, apelac. svet. Franc Ks. Demšar na Dunaju. S. je obiskoval 2 razr. v Škofji Loki, v Lj. pa normalko 1824–7 in gimn. s filoz. 1828–35, na Dunaju odl. študiral pravo 1835–9. Služboval je pri dež. sodišču v Lj., opravil 1840 avskultantski, 1844 sodniški izpit, a bil po poroki s Cecilijo pl. Petteneg 1844 premeščen v Gor., ker zaradi sorodstva s predsednikom lj. dež. sodišča (njegov tast) po zakonu ni smel službovati v istem okrožju. L. 1850 je S. postal svetnik in predstojnik okraj. kolegialnega sodišča v Trebnjem na Dol., 1854 svetnik dež. sodišča v Lj.; 1855 je prebolel kolero (od tedaj težko govoril), 1868 stopil v pok., bil 1873 poplemeniten. Zelo izobraženi S. je obvladal nem., slov., franc., ital. in bil od 1840 član Kazinskega, od 1842 Filharm. in Muzejskega, od 1844 Zgod. društva, od 1850 KD, 1861 soustanovitelj lj. jurid. društva, njegov odbornik; 1861–6 poslanec veleposestnikov v kranj. dež. zboru in namestnik dež. odb. Karla bar. Wurzbacha; lj. občin. odbornik; politično vnet liberalec, pristaš nem. ustavotvorne stranke na Kranj.

Kot odličen pravnik je S. napisal več strok. člankov (Mitt. d. jurist. Ges. I-III.). Po lastnem nagnjenju in vplivu za umetnost vnete žene Cecilije (učenka slik. Holpeina), prijateljev Avg. Dimitza (SBL I, 135–6) in K. Dežmana (ib., 131–5) ter s pomočjo svoje gospodinje (po ženini smrti) Nepomucene Strupi, sestrične podobarja K. Götzla, se je S. posvetil predvsem zbiranju umetnin. Prvotno zbirko 45 slik je S. pomnožil s slikami, podedovanimi po stricu F. Ks. Demšarju in z nakupi od: italij. trgovca in umetn. zgod. Alessandra Volpija (1863 ga je E. H. Costa, SBL I, 85–6, vpeljal pri S-u, ki je bil z njim pismeno ali osebno v zvezi 1864–78) 27 slik; I. Franketa (ib., 185–6), ki je S-a tudi portretiral (Muzej Škofja Loka); K. Götzla, več grafičnih listov in baje večino L. Layerjevih (ib., 627–8) slik in njeg. kroga; P. Künla (ib., 589), ki mu je restavriral največ slik; F. Pustavrha (ib. II, 601). Zaposloval je stalno v Lj. pasarja Val. Sadnikarja in Ant. Peterlina, v Loki pa mizarja Ažmana in Pintarja. Napisal je, morda na Volpijevo pobudo (zbral nekaj biogr. podatkov), danes že redko knjižico Die Kunstzustände Krains in den vorigen Jahrhunderten. Eine kulturhist. Studie (LW 1884, št. 178–80, 182–3, 186–9), ponat. Graz 1884, 54 str. Izvzemši nekaj nekritičnih mest zanimivo ugotavlja: ločitev sev. in juž. vpliva na našo umetnost; družbeno stanje umetnikov; veliki pomen Metzingerjev. – Živo pisana, za tedaj zelo tehtna podlistka Die Kunst am häuslichen Herde: Die Truhe (LW 1884, št. 217) in Der Pultkasten u. d. Kabinette (ib., št. 219) obravnavata starejša dela umetne obrti in manjše umetnine na Kranjskem. Za tisk pripravljeni so ostali: Sitzmöbel, Glasspiegel, neskončano pa Ton, Terracotta, Majolika, Porzellan (S-ova zap.). – S. je že od mladosti pesnikoval, iz njeg. moške dobe je najobsežnejši, za tisk pripravljeni rkp. Gedichte von Eduard Stumm. Der volle Ertrag ist dem krain. Schulpfennig gewidmet (nekaj odlomkov gl. pos. odt. ZUZ 1931 24, 26, 27, 29).

Tiskani so nekateri S-ovi prevodi Prešerna v Fr. Vidičevi knjigi Fr. Prešeren. Poesien. Dunaj 1901 (str. 10, 13, 15, 30, 36, 45, 47, 49, 54), ocenila sta jih G. Krek (LZ 1901, 573–4) in A. Funtek (LZg 1901, št. 132–8), vse ostalo je v zapuščini. – Kot javni delavec in politik je S. mdr. pisal uvodnike za LT; O vprašanji kako bi se ustanovila sirotnica za Kranjsko (Triglav 1865, št. 20–2; tudi ponat.); Zur Wahlfrage. Ein Wort zur Aufklärung. Lj. 1867 (s Fr. Kalteneggerjem), tu napadel slov. nar.-polit. zahteve; In zwölfter Stunde (LT 1877, št. 122–37, tudi p. o. Lj. 1877; 1879, št. 132–5); polit. epigrame (psevd. Satanius, obj. IS 1925, št. 38 in Šuklje I, 167–72). – Prim.: seznam obsežne S-ove knjižnice, korespondence (DAS, Stara Loka Gr A XXVIII); P. Radics, LMS 1880, 57–8; Grazer Tagespost 1884, Abendblatt ad št. 271; LW 1884, št. 217; M., LZg 1910, št. 139–40; dr. Janko Polec, Spominu Edvarda in Karla Strahla (p. o. 3.–4. zv. ZUZ 1930) Lj. 1931, 5–28; isti, ZUZ 1931, 50–68; Kron 1937, 256; R. Ložar, ZUZ 1937, 24–5; SR 1948, 114; E. Cevc, Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem. Loški razgl. 1970, 80–107. – Slika: ZUZ 1931, p. o. 10 (po Franketovi sliki). Jtk.

Juteršek, Mirko: Strahl, Anton Edvard Jožef, plemeniti (1817–1884). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi616414/#slovenski-biografski-leksikon (16. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine