Stopar, Viktor (1913–2004)

Stopar Viktor, politik, r. 13. dec. 1913 v Trstu železn. Jakobu in Frančiški r. Špacapan, živi v Lj. Po 8 razr. osn. šole v Lj. (Moste) 1928, je bil 9 mesecev tapetn. vajenec, odšel 1929 v strok. šolo drž. železnice v Zgbu, da se izuči stroj. ključavničarstva, ter je 1933 opravil pomoč. izpit. Kot kvalifici-ran delavec je služboval poldrugo leto (1933–4) v zgb železničar. delavnicah, 1934 odslužil redni vojaški rok v Zemunu ter se 1935 vrnil v Zgb na prejšnje mesto. Julija i. l. je postal član SKOJ, dec. član osn. organizacije KPJ v delavnici drž. železnic v Zgbu ter član njihovega tovarniškega komiteja. Od jan. do marca 1936 je bil zaprt, potem pa pod sumom komunizma izgnan v Lj., kjer se je zaposlil na gradbiščih, pri Avtomontaži ali bil brezposeln. Febr. 1937 je bil na otoku Braču aretiran s 160 tovariši, oblast mu je preprečila pohod v Španijo; do 1938 je bil S. sedemkrat v policij. in sodnih preiskavah. L. 1939 je postal sekretar PK SKOJ za Sjo (do jan. 1943), hkrati kandidat za člana CK KPS. V l. 1940 je obiskoval partij. šolo v Makarski, jun. i. l. pa bil na partij. konferenci v Vinjah nad Dolskim izvoljen za člana CK KPS, sept. prešel v ilegalo. Do 1941 se je udeleževal partij. in mladinskih posvetovanj ter se izoblikoval v partij. funkcionarja in poklicnega revolucionarja. L. 1941 je obiskal komiteje, osn. organizacije na Dol., Gorenj. in Štaj., utrjeval KP, SKOJ, širil OF, zbiral orožje, pripravljal vstajo. Febr. 1942 je iz Lj. odšel v partizane, maja na sedež CK KPS na Tisovcu v Suhi krajini. Poleti je pod imenom Silvo Moščan opravljal pet tednov posle začas. polit. komisarja Glav. poveljstva slov. partizan. čet ter med italij. ofenzivo vodil z Alešem Baeblerjem, Jožetom Mazovcem in Jožetom Brilejem enote, ki izven okupatorjevega obroča niso imele zveze s CK KPS, IOOF in z Glav. poveljstvom. Od nov. 1942 do jan. 1943 je odstranjeval težave polit. in partizan. gibanja na Gorenj., maja pa na Štaj. kot član partij. vodstva PK KPS za Štaj. skupno s Serg. Kraigherjem, Albinom Vipotnikom, Petrom Stantetom (gl. čl.) idr. L. 1943 je bil poslanec kočev. zbora, okt. v Kočevju postal član SNOS, sept. 1944 do maja 1945 bil sekretar Okrožn. komiteja KPS za Slov. gorice in Prekmurje, maja in jun. i. l. organiz. sekretar Okrož. komiteja KPS v Mrbu, nato še Mest. komiteja KPS v Lj., od jan. 1946 inštruktor CK KPS; nov. 1948 so ga vnovič izvolili (do 1954) za člana CK. Od 1948 je bil direktor Saturnusa, od 1949 tovarne glinice in aluminija v Strnišču (zdaj Kidričevo), 1946–53 ljud. poslanec LRS, od 1951 general. direktor za lokalno industrijo in obrt LRS, 1953–65 direktor tovarne dušika v Rušah, 1953–63 ljud. poslanec zbora proizvajal. zvezne ljud. skupščine, po upok. 1965 družbenopolit. delavec. — Objavil je mdr.: člani CK med prostovoljci; Zbiranje orožja (Ljubljana v ilegali. 1960, I, 196,200.). — Prim.: osebni podatki; Zbornik dokumentov NOV, VI, knj. 3, 337, 339, 363; knj. 4, 11, 42, 48, 149; knj. 5, 72; knj. 6, 79. Kpč.

STOPAR Viktor, družbenopolitični delavec, r. 13. dec. 1913 v Trstu, živi v Lj. Oče Jakob, železničar, mati Frančiška Špacapan. Osn. š. je končal v Lj. in bil 9 mesecev tapetniški vajenec. 1929 je odšel v Zgb v strok. š. drž. železnic in se izučil za strojnega ključavničarja, 1933 je opravil pomočniški izpit. Služboval je poldrugo leto v Zgbu (1933–34). Po vojaščini se je ponovno zaposlil v Zgbu, postal tu jul. 1935 član SKOJ-a in konec istega leta član KPJ ter član tovarniškega komiteja v delavnici zgb. želez. delavnic. V začetku 1936 je bil zaprt, nato obtožen komunizma in izgnan v Lj. Tu je opravljal razna priložnostna dela, sredi maja 1938 se je zaposlil v Avtomontaži in bil tu na delu do konca poletja 1940, ko je odšel v ilegalo. Febr. 1937 ga je jsl. policija na otoku Braču aretirala skupaj s 160 sotovariši, ki so hoteli ilegalno v Španijo, da se kot prostovoljci bore na republ. strani. 1938 je bil sedemkrat zaprt. 1940 je postal član pokraj. komiteja SKOJ-a za Sjo (to je bil do jan. 1943) in kandidat za člana CK KPS. V letu 1940 je obiskoval partijsko š. v Makarski, jun. 1940 je bil izvoljen za člana CK KPS. Nato je delal v ilegali, po ustanovitvi OF pa je bil organizator oboroženega odpora. Febr. 1942 je odšel v ilegalo, dotlej je namreč delal v Lj., od koder je občasno s polit. nalogami obiskoval Dolenj., Gorenj, in Štaj. 1942 je bil nekaj mesecev pomočnik polit. komisarja glav. poveljstva slov. partiz. čet. Med veliko it. ofenzivo (1942) je vodil partiz. enote, ostale izven obroča, ki ga je stiskala na osvobojenem ozemlju it. vojska. Od nov. 1942 do jan. 1943 je vodil organizacijo NOB na Gorenj., nato od jun. 1943 na Štaj. Bil je odposlanec na kočevskem zboru (okt. 1943), član SNOS-a, od sept. 1944 do maja 1945 sekretar okrož. komiteja KPS za Slov. Gorice in Prekmurje. Po osvoboditvi je ostal na polit. delu v Mrbu, potem je prišel v Lj., kjer je delal v CK KPS. Nov. 1948 je znova postal član CK KPS in ostal do 1954. 1948 je postal dir. tovarne Satumus v Lj., od 1948 do 1951 je bil dir. tovarne glinice in aluminija v takratnem Strnišču pri Ptuju, današnjem Kidričevem, potem je bil med 1951 in 1953 vodja direkcije za lokalno industrijo in obrt Sje. Dvanajst let je do 1965 vodil tovarno dušika v Rušah, potem pa se je upokojil. Sedem let je bil poslanec slov. skupščine (1946–53), nato deset let poslanec zvezne skupščine (1953–63). Tudi po upokojitvi je delal kot javni delavec, tako v krajevni skupnosti (Bežigrad), kot v organih bežigrajske občine v Lj. V skupščini SRS je bil preds. komisije za prošnje in pritožbe, delal je v organih IS skupščine SRS. Od 1974 je član sveta republike SRS. Objavil je nekaj odlomkov spominov na svoje politično delovanje.

Prim.: SBL III, 492 in tam navedena liter.; osebni podatki (pismo z dne 6. avg. 1987); Kojeko 2, 1001.

B. Mar.